Prva naloga petletnega akcijskega načrta bo zagotoviti ustrezno izvajanje obstoječe zakonodaje na tem področju. Prav tako bo Evropska komisija uvedla položaj evropskega koordinatorja za boj proti rasizmu. Komisija napoveduje tudi pravne postopke proti kršiteljicam.

Nacionalne akcijske načrte za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji naj bi države članice EU-ja sprejele do konca leta 2021, Komisija pa bo do konca leta 2021 opredelila glavna načela za pripravo učinkovitih nacionalnih načrtov, do konca leta 2023 pa pripravila prvo poročilo o napredku.

Evropske prestolnice vključevanja in raznolikosti

Podpredsednica za vrednote in preglednost Věra Jourová želi v nacionalnih načrtih poseben poudarek glede zagotovitve boljše perspektive otrokom in mladim v Evropi.

V Bruslju obljubljajo, da bodo pri prihodnjem zaposlovanju v institucijah EU-ja upoštevali tudi ta vidik. Poleg tega bo Komisija uvedla vsakoletno imenovanje evropskih prestolnic vključevanja in raznolikosti ter spomladi naslednje leto organizirala tudi vrh proti rasizmu.

Zagotovitev poštene policijske obravnave in varovanja

Bistven element novega načrta je zagotoviti tudi pošteno policijsko obravnavo in varovanje. To je eden ključnih izzivov, povezan z vprašanjem razbijanja stereotipov, je opozorila komisarka za enakost Helena Dalli.

"Nihče se ne rodi rasist," je izpostavila Dallijeva, ki meni, da je treba problem rasizma nasloviti že v šolskem kurikulumu. Opozorila je tudi, da je bistveno spremeniti kolektiven pristop od pasivnega k aktivnemu: "Ni dovolj, da nismo rasisti. Biti moramo proti rasizmu".

Diskriminacija na podlagi rase ali narodnosti je v EU-ju prepovedana, a kljub temu ji je bilo po podatkih evropske agencije za temeljne pravice FRA podvrženih 45 odstotkov prebivalcev severnoafriškega porekla, 41 odstotkov Romov in 39 odstotkov ljudi iz podsaharske Afrike.