Sloveniji se obeta ustavitev postopka zaradi presežnega proračunskega primanjkljaja, če ga Sloveniji letos uspe ustrezno odpraviti, so poudarili v Evropski komisiji (EK), ki letos Sloveniji napoveduje 2,9-odstotni primanjkljaj. To pa je pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP), kar je določeno kot zgornja meja v paktu stabilnosti, ki so mu zavezane evropske države.

Finančni minister Dušan Mramor je v Bruslju pojasnil, da Slovenija počne vse, kar je v njeni moči, da leta ne bi končali s previsokim primanjkljajem. "Gospodarski kazalci kažejo, da bi ta cilj lahko dosegli. Če ne bi bilo prebežniške krize, sploh ne bi bilo vprašanje. To je tudi lakmusov test," je opozoril.

Tveganje v letu 2016 in dodatni ukrepi
Če se nominalni cilj glede javnofinančnega primanjkljaja uresniči, bo Slovenija iz korektivne faze prešla v preventivno fazo, v kateri EK pozorno spremlja uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja. Ta cilj za Slovenijo predstavlja popolnoma uravnotežen proračun, ki predvideva, da bo Slovenija v skladu z evropskimi priporočili v letu 2016 dosegla fiskalno prilagoditev v vrednosti 0,6 odstotka BDP-ja.

Da obstaja tveganje zaradi znatnega odklona od zahtevane prilagoditve za dosego srednjeročnega cilja v letu 2016 in da bodo potrebni dodatni ukrepi, je komisija ocenila že spomladi ob objavi priporočil Sloveniji za proračunsko reformno ukrepanje. V jesenski gospodarski napovedi so sicer pri komisiji opozorili tudi na znatno poslabšanje strukturnega primanjkljaja Slovenije v letu 2017. Strukturni primanjkljaj naj bi se tako letos in prihodnje leto izboljšal, nato pa naj bi se v letu 2017 močno poslabšal - za skoraj pol odstotne točke, na 2,9 odstotka BDP-ja.

Slovenija v zlati sredini
Države evroobmočja so morale osnutke proračunskih načrtov poslati v Bruselj do sredine oktobra, komisija pa je ocenila njihovo ustreznost ter razdelila države v tri skupine. Gre za skupino, ki je skladna s pravili, pretežno skladna s pravili ter tretja skupina tveganja kršenja pravil. Slovenija se je znašla v srednji skupini, kjer najdemo še Belgijo, Irsko, Latvijo, Malto, Finsko in Francijo.

V najboljši skupini držav s proračuni, ki so skladni s pravili in jim ni treba spreminjati proračunskih načrtov, najdemo Nemčijo, Estonijo, Nizozemsko, Slovaško in Luksemburg.

Najbolj problematična skupina držav, kjer obstajajo tveganja neskladnosti nacionalnih proračunskih predlogov, so Avstrija, Litva, Španija in Italija.

Najslabše ocene ni dobila nobena od držav članic, saj za noben predlog proračuna komisija ni ugotovila resnih kršitev pakta, ki bi zahteval njen poziv k reviziji. Portugalska zaradi notranjepolitičnih zapletov proračuna še ni poslala, proračunsko ukrepanje Cipra in Grčije pa komisija pozorno spremlja v okviru njunih programov pomoči, tako da sta izvzeti iz sistema ocen, ki so mu podvržene druge države članice.