Gre za sveženj, o katerem so se decembra lani dogovorili voditelji držav EU-ja. Komisija se bo tako v naslednjih petih letih zadolževala za približno 150 milijard evrov na leto, Unija pa bo postala ena največjih izdajateljic evrskih obveznic, je za Radio Slovenija poročala Mojca Širok.

Vsota 750 milijard evrov, kolikor je bil prvotni obseg svežnja za okrevanje, je temeljila na cenah iz leta 2018, v tekočih cenah je zdaj narasla na več kot 800 milijard, so pojasnili v Bruslju.

"Na finančnih trgih se bomo začeli zadolževati takoj, ko bo vseh 27 članic potrdilo sklep o lastnih virih," je na tiskovni konferenci povedal evropski komisar za proračun Johannes Hahn.

Sklep o lastnih virih je pravna podlaga, ki Evropski komisiji sploh omogoča zadolževanje. Do zdaj ga je ratificiralo 17 držav. Poleg Nemčije, kjer je postopek ustavilo ustavno sodišče, pa postopka ratifikacije še niso opravile Madžarska in Poljska, Estonija, Finska, Romunija, Irska, Avstrija, Nizozemska in Litva.

Dolg naj bi bil odplačan do leta 2058

Dolg, ki ga bo najela za nepovratna sredstva državam, bo Evropska komisija začela odplačevati leta 2028 po 15 milijard na leto, v Bruslju pa zagotavljajo, da bodo vsa posojila odplačana do leta 2058.

Glavni del svežnja, ki naj bi pomagal okrepiti in posodobiti evropsko gospodarstvo, je več kot 723 milijard evrov vreden mehanizem za okrevanje in odpornost, v katerem so nepovratna sredstva in posojila za podporo reformam in naložbam v državah članicah.

Te morajo za dostop do sredstev pripraviti podrobne nacionalne načrte, v katerih so določeni njihovi razvojni programi in ki jih morajo Evropski komisiji oddati do konca aprila.