"Izvajanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost poteka, pri čemer pa je tveganje za zamude vse večje," je v poročilu o Sloveniji, objavljenem v okviru evropskega semestra, zapisala Evropska komisija.

"Slovenija mora okrepiti strukturo upravljanja in administrativne zmogljivosti, da bi v trenutnih zahtevnih okoliščinah hitreje izvajala svoj nacionalni načrt. Poleg tega pa je treba zagotoviti, da ne bo odlašanja pri potrebnih odločitvah," so dodali v Evropski komisiji. Pri tem so poudarili strukturne reforme na področjih zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninske politike in davkov.

Evropska komisija Slovenijo tudi poziva, naj čim prej pošlje posodobljen načrt za okrevanje, da bi se izognili dodatnim zamudam pri njegovem izvajanju. Med drugim naj vključuje realistično časovnico glede prihodnjih zahtevkov za izplačilo.

Pogovori o posodobitvi načrta

Finančni minister Klemen Boštjančič je pretekli teden dejal, da pogovori z Evropsko komisijo o posodobitvi načrta še potekajo. Izrazil je prepričanje, da bo dogovor dosežen v prihodnjih tednih, je pa Evropska komisija pri tem "razmeroma toga".

Glede zamud Slovenije pri črpanju sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost je ponovil, da ima vlada bolj ali manj zvezane roke, zato se osredotočajo na izvajanje ukrepov, mejnikov in reform.

Po izračunih, ki jih je junija lani objavila Evropska komisija, bo lahko Slovenija do konca leta 2026 iz sklada za okrevanje ob 705 milijonih evrov povratnih evropskih sredstev izkoristila še 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Do zdaj je prejela 281 milijonov evrov, ki vključujejo prvo izplačilo v znesku 50 milijonov evrov in 231 milijonov evrov predfinanciranja.

Slovenija naj si še naprej prizadeva za diverzifikacijo uvoza plina

Kot so še poudarili na Evropski komisiji, je izvajanje načrta za okrevanje z vključenim poglavjem o REPowerEU in programih kohezijske politike ključno tudi za zeleni in digitalni prehod.

Glede zelenega prehoda so Sloveniji priporočili, naj si še naprej prizadeva za diverzifikacijo uvoza plina. Poleg tega naj zmanjša odvisnost od fosilnih goriv s povečanjem uporabe obnovljive energije. Poenostavi in pospeši naj postopke izdajanja dovoljenj na tem področju, pa tudi okrepi elektroenergetsko omrežje.

Bruselj poziva še k več ukrepom na področju energetske učinkovitosti, predvsem v gradbenem sektorju, in k spodbujanju elektrifikacije prometnega sektorja.

Med priporočili na področju javnofinančne politike pa Bruselj tako kot vsem drugim članicam priporoča postopno odpravo javnofinančnih ukrepov, namenjenih podpori gospodinjstev in podjetij pri spopadanju z energetsko draginjo. Prihranke naj porabi za zmanjševanje javnega dolga.

Ugotavljajo sicer, da se tudi brez odhodkov za spopadanje z energetsko draginjo in drugimi posledicami vojne v Ukrajini javna poraba v Sloveniji precej povečuje.

Zato jo pozivajo k omejitvi nominalne rasti neto javnofinančnih odhodkov v letu 2024 na največ 5,5 odstotka. Gre za javnofinančne odhodke brez stroškov obresti, izrednih odhodkov in porabe, za katero je predvideno evropsko sofinanciranje. Tako bo Slovenija zagotovila preudarno fiskalno politiko.

Slovenijo so pozvali še, naj pri izvajanju proračuna za leto 2023 in pripravi osnutka proračunskega načrta za leto 2024 upošteva napoved komisije, da bo spomladi prihodnje leto sprožila postopke presežnega primanjkljaja, če bo treba. Splošno odstopno klavzulo, ki je začela veljati ob začetku pandemije covida-19, bodo namreč s prihodnjim letom odpravili.

Vlada je sicer v programu stabilnosti, na podlagi katerega je komisija pripravila današnje poročilo, napovedala, da načrtuje znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2024 ter nadaljnje zniževanje v prihodnjih letih.

Ključna faza izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost

"Smo v ključni fazi izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost, do zdaj smo izplačali več kot 150 milijard evrov. Smo pa opazili, da se določene članice spoprijemajo z zamudami pri izvajanju. V priporočilih jih pozivamo, naj nadaljujejo izvajanje, več članic pa, naj ga pospešijo," je ob predstavitvi spomladanskega svežnja evropskega semestra povedal izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je prav tako poudaril, da bosta letošnje in prihodnje leto najzahtevnejši, kar se tiče izvajanja načrtov. Zato je potrebna močna zavezanost držav članic, še posebej, če morajo spremeniti nacionalne načrte, je dejal.

"O teh spremembah smo pripravljeni razpravljati na konstruktiven in fleksibilen način. Vendar pa moramo to storiti čim prej. Prav zato pa članice pozivamo, naj okrepijo administrativne zmogljivosti na nacionalni in lokalni ravni," je povedal Gentiloni.

Ena od kategorij nacionalnih priporočil pa so tudi priporočila na področju javnofinančne politike, ki jih je komisija pripravila prvič po letu 2019. S prihodnjim letom bo namreč prenehala veljati splošna odstopna klavzula, ki od nastopa pandemije covida-19 omogoča odstopanje od javnofinančnih pravil EU-ja. Poleg tega v EU-ju potekajo pogovori o spremembi teh pravil.

Gentiloni je med priporočili poudaril še postopno odpravo javnofinančnih ukrepov, namenjenih podpori gospodinjstev in podjetij pri spoprijemanju z energetsko draginjo, ter poudaril, da usklajevanje javnofinančnih politik po krizi covida-19 in energetski krizi, s katerima se je v zadnjih letih spopadala Unija, ter ob še vedno visoki inflaciji ostaja ključnega pomena. "Fiskalne politike morajo biti preudarne in podpirati rast. To je težko združiti, a ravno to potrebujemo," je dejal.

Javnofinančne politike in predlagana nova pravila na tem področju so pomembni tudi zaradi izzivov, ki jih prinašata prehod na do okolja prijazne tehnologije in zagotavljanje strateške avtonomije, vključno z vlaganjem v obrambo, je dejal in pojasnil: "Ne more biti rešitev, da preprosto zvišamo javni dolg. S temi izzivi se moramo spoprijeti, obenem pa moramo zniževati dolg."