"To je pomemben mejnik v naših prizadevanjih za dokončanje naslednjega dolgoročnega proračuna EU-ja in svežnja za okrevanje. Novi mehanizem pogojevanja bo okrepil zaščito proračuna EU-ja, ko bodo kršitve načel vladavine prava vodile v zlorabo sredstev EU-ja," je v imenu nemškega predsedstva EU-ju dejal stalni predstavnik v Bruslju Michael Clauss.

"Dosegli smo zgodovinski dogovor za Evropejce, ki pričakujejo, da bomo ukrepali. Uporaba sredstev EU-ja bo od zdaj pogojena z zavezanostjo načelom vladavine prava, vključno z neodvisnostjo nacionalnega sodstva," je dejal pogajalec Evropskega parlamenta Petri Sarvamaa iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP).

Dogovor "zgodovinski"

Vodja EPP-ja, največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Manfred Weber je prav tako poudaril, da je dogovor zgodovinski za vse Evropejce in dejal: "Medtem ko državam članicam to julija ni uspelo, je Evropski parlament vztrajal in končno dobil mehanizem za obrambo naših evropskih vrednot. Evropski državljani so od nas pričakovali ukrepanje in mi smo ukrepali."

"Za nas je ključno, da končni upravičenci ne bodo kaznovani zaradi kršitev svojih vlad in bodo še naprej prejemali sredstva, ki so jim bila obljubljena in na katera se zanašajo, tudi če bo mehanizem pogojevanja sprožen. Ponosno lahko rečemo, da smo dosegli močan sistem, ki jim bo zagotavljal zaščito," pa je povedala poslanka Eider Gardiazabal iz vrst socialistov in demokratov.

Slovenski evroposlanci dogovor pozdravljajo

Dogovor je pozdravila tudi slovenska evroposlanka iz vrst EPP-ja Ljudmila Novak, ki ga je označila za zelo pomembnega. "EU ne bo več le bankomat, medtem ko se v nekaterih državah članicah teptajo njene temeljne vrednote," je zapisala na Twitterju.

Po mnenju slovenske evropske poslanke Tanje Fajon je dogovor označila za zgodovinskega. "Spoštovanje načela vladavine prava bo pogoj za koriščenje sredstev iz proračuna EU-ja. Pri potrditvi ne pričakujem ovir. Temeljne vrednote EU-ja namreč niso na prodaj!" je izpostavila na Twitterju.

Sklenitev dogovora sta pozdravila tudi slovenska evroposlanca Irena Joveva in Klemen Grošelj.

"To bo preprečilo nadaljnje spodkopavanje temeljnih vrednot EU-ja, končni upravičenci pa ne bodo žrtve zlorab EU-ja sredstev lastne vlade," je zapisala Joveva, Grošelj pa je poudaril, da mehanizem podpirajo štiri ključne proevropske politične skupine v Evropskem parlamentu.

"Da ne bomo v strankarskem mediju največje koalicijske stranke spet krivci slovenski opozicijski evropski poslanci," je dodal.

Madžarska in Poljska proti

Dogovor so sklenili na podlagi nemškega predloga, po katerem bi bil pogoj za pridobitev evropskih sredstev spoštovanje načela vladavine prava. Madžarska in Poljska sta temu nasprotovali in grozili, da bosta blokirali sprejetje proračuna in svežnja za okrevanje.

"Evropski parlament je znova del problema, in ne rešitve. Če nam ne more pomagati pri tem, da premagamo covid-19, in ponovno zaženemo gospodarstvo EU-ja, naj se vsaj odpove običajnemu politično-ideološkemu izsiljevanju držav članic, vključno z Madžarsko," je tvitnil govorec madžarske vlade Zoltan Kovacs in izpostavil: "S spuščanjem v ideološko vojno in zavlačevanjem pri sprejemanju proračuna EU-ja Evropski parlament bistveno omejuje zmožnost EU-ja za zagotavljanje podpore in pomoči tistim, ki ju potrebujejo. To bi lahko ogrozilo življenja državljanov EU-ja."

Podrobnosti dogovora za zdaj niso znane

Medtem ko je bilo izhodišče članic za pogajanja mehanizem pogojevanja, omejen na finančno upravljanje proračuna in zaščito finančnih interesov unije, je verjetno, da ga je parlament, ki je ves čas vztrajal pri trdnejšem sistemu, nekoliko okrepil, a konkretne spremembe za zdaj niso znane, prav tako procesa še ni konec. To je načelni dogovor pogajalcev parlamenta in članic, ki ga morata ločeno še potrditi tako Svet, v okviru katerega odločajo članice, kot parlament. Članice o tem odločajo s kvalificirano večino, tako da zavrnitve ni pričakovati.

Je pa dogovor o povezavi vladavine prava in evropskega proračuna del širšega, kompleksnega svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo, ki vključuje še druga odprta vprašanja, tako da lahko članice, ki so z dogovorom nezadovoljne, blokirajo druge dele svežnja, na primer zakonodajo o lastnih virih.

Uredba o vladavini prava, zakonodaja o lastnih virih in zahteva parlamenta po krepitvi sredstev za nekatere evropske programe v okviru večletnega proračuna so ključna vprašanja v končnici pogajanj o zakonodajnem svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo, ki vključuje sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Članice zakonodaje o lastnih virih, ki je pravna podlaga za zadolžitev Evropske komisije na trgih in tako omogoča financiranje okrevanja, še niso sprejele. Ko jo bodo, bo treba izvesti še nacionalne postopke ratifikacij. Prav tako še ni dogovora glede zahteve parlamenta po krepitvi sredstev za določene evropske programe.