Trije evropski politiki so ta mesec obiskali Moskvo: madžarski premier Viktor Orban, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz. Nastop diplomacije Evropske unije pa tudi v tem kriznem obdobju ni bil enoten; Evropska unija še vedno nima enotnega močnega in vplivnega diplomatskega glasu. Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije bo v drugem delu precej v senci volitev – 10. aprila bo prvi krog francoskih predsedniških volitev, 24. aprila drugi, junija pa bodo v Franciji parlamentarne volitve. A kot pravi francoska veleposlanica v Sloveniji Florence Ferrari, bo delo v okviru predsedovanja v celoti opravljeno. Več v pogovoru.

Francija ima obsežen in ambiciozen seznam prednostnih nalog predsedovanja Svetu Evropske unije, na njem so varovanje meja EU-ja, evropski model rasti, podnebne spremembe, minimalna plača v Uniji ... Francoski predsednik je v predstavitvi prioritet francoskega predsedovanja decembra lani govoril tudi o močni Evropi prihodnosti. A kaj so naloge, ki jih lahko država izpelje v šestih mesecih?

Predsedovanje Svetu Evropske unije je za vsako državo, ki ga vodi, pomembno, a je časovno zelo omejeno. Šest mesecev res hitro mine. Predsedovanje mora biti učinkovito, predvsem pa mora povezati delo, ki je bilo že opravljeno med prejšnjimi predsedovanji, z načrti držav, ki bodo sledile v verigi evropskih predsedovanj.

Sodelovanje v triu predsedstev je izjemno pomembno. Pred nami je bila skupina, v kateri je bila tudi Slovenija, mi smo v skupini s Švedsko in Češko. Naše prioritete so del kontinuitete evropskega zakonodajnega postopka, v bistvu nadaljujemo delo kolegov pred nami. Zadeve bomo premikali naprej in verjamemo, da bo opravljeno delo koristilo Evropi.

Francoski predsednik je ob predstavitvi francoskega predsedovanja zelo poudaril, da mora biti Evropa močna v svetu in suverena na vseh področjih. Francija je ob nekaterih drugih evropskih državah zelo dejavno vpletena v reševanje krize v Ukrajini, a skupne evropske diplomatske akcije ni. Zakaj ne?

Evropska suverenost je ključna besedna zveza našega predsedovanja; o tem je francoski predsednik podrobno govoril tudi na predstavitvi načrtov za naše delo januarja v Evropskem parlamentu. A gre seveda za prioriteto Evrope, in ne le Francije.

In zdaj o razmerah v Ukrajini. Najprej bi rada poudarila, da se Evropska unija in Združene države Amerike pri reševanju ukrajinsko-ruske krize strinjajo glede vseh ključnih zadev: preprečiti moramo izbruh nasilja, omogočiti pogajanja in zagotoviti varnost za vse vpletene. Usklajevanja glede krize potekajo v različnih mednarodnih povezavah in formatih: v Natu, Evropski uniji, v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), med državami članicami G7, med državami Weimarskega trikotnika, torej Francijo, Nemčijo in Poljsko. Potekajo tudi bilateralni pogovori, kot jih je pretekli teden imel predsednik Macron, ta teden pa nemški kancler Scholz.

Usklajevanja v Evropski uniji potekajo ves čas. Francoski zunanji minister je o naših prizadevanjih govoril na srečanju evropskih ministrov za zdravje in za zunanje zadeve v Lyonu pretekli teden, pred tem je bilo neformalno srečanje evropskih zunanjih ministrov v Brestu. A v središču vsega so sankcije. Evropa je dosegla res velik napredek pri pogovorih o svežnju ukrepov proti Rusiji, o katerem so govorili že na evropskem vrhu v Bruslju decembra lani. In to je skupen evropski odgovor. Prav tako je bil skupen evropski odgovor na pismo, ki ga je posameznim članicam Evropske unije poslal ruski zunanji minister Lavrov. Ne gre torej za to, da bi v Evropi vse pristojnosti in moči morali dali v roke eni osebi, ki bi nastopila v imenu EU-ja, pač pa imamo različne mehanizme, prek katerih si prizadevamo za rešitev krize.

Še se bova vrnili h krizi, a bi rada, da spregovoriva še nekaj besed o moči Evrope. Prav francoski predsednik opozarja, da moramo okrepiti glas Evrope v svetu, a zdi se, da je do tega cilja še zelo daleč.

Ponavljam, suverenost je ključna beseda našega predsedovanja; suverenost zadeva varovanje evropskih meja, okrepitev skupne varnostne politike, spremljanje razmer v neposredni soseščini, dogajanje na Zahodnem Balkanu, v Afriki. Pomembna je tudi digitalna suverenost.

A če govorimo o evropski suverenosti v ravnanju ob krizi med Ukrajino in Rusijo, moramo poudariti, da Evropa tukaj ni sama. Znova opozarjam na dobro sodelovanje in usklajevanje z ZDA in sodelovanje v različnih mednarodnih povezavah. Ne verjamem, da bi lahko ena oseba še občutneje okrepila evropski vpliv na reševanje krize. Najboljši odgovor Rusiji so sankcije. Evropska unija je v zadnjih tednih napredovala pri pripravi velikega svežnja ukrepov proti Rusiji in tukaj je dodatna moč Evrope pri reševanju te krize.

Francoski predsednik je omenil tudi možnost nevtralnosti Ukrajine, po vzoru Finske.

Francoski predsednik je bil prejšnji teden v Kijevu glede tega zelo jasen. Izrazil je našo solidarnost z Ukrajino. Poudaril je, da se o Ukrajini ne bo nič odločalo brez Ukrajincev. To je temelj. Ne gre za nevtralnost po vzoru Finske, gre za suverenost in varnost Ukrajine ter za vprašanje, kako ju zagotoviti.

Najprej moramo najti rešitev za kopičenje ruskih enot ob meji z Ukrajino. Odgovor so prizadevanja v okviru mednarodnih povezav, ki sem jih že omenila in s katerimi želimo preprečiti izbruh vojaškega spopada.

Prav tako je treba najti rešitev za krizo, ki je izbruhnila leta 2014 z zasedbo Krima, in temelj reševanja te krize je drugi dogovor iz Minska, podpisan februarja 2015. Dogovor Ukrajini zagotavlja teritorialno integriteto in je dobra osnova za mirno rešitev. Francija je z Nemčijo sodelovala kot posrednik v okviru formata normandijske četverice, v kateri so Francija, Nemčija, Rusija in Ukrajina. Srečanje predstavnikov teh držav na najvišji ravni bi lahko kmalu znova pripravili. Tako torej vidimo pot za mirno rešitev krize.

Francosko vodenje Sveta Evropske unije poteka v obdobju, ko bodo v vaši državi predsedniške in parlamentarne volitve. Kako bo to vplivalo na potek predsedovanja?

To ni naša prva izkušnja; volitve smo imeli že leta 1995, ko smo predsedovali Svetu EU-ja. Zagotavljam vam, da bomo tudi tokrat dokončali vse naloge predsedovanja. V času predvolilne kampanje v Franciji ne bomo pripravili dogodkov, ki bi imeli politični predznak, in tako smo tudi pripravili našo agendo. A do konca bomo delali in prav konec junija bomo pripravili konferenco o Zahodnem Balkanu.

Kakšno je bilo sodelovanje s Slovenijo pri predsedovanju?

Menim, da je bilo sodelovanje odlično! Ponovili smo izkušnjo iz leta 2008, ko sta si naši predsedovanji sledili. Zelo je pomembno, kakšnemu predsedovanju slediš, in bilanca slovenskega predsedovanja je zares dobra. Delo, opravljeno pri predlogih o minimalni plači in pri razvoju digitalne družbe, je dobra osnova za naprej. V zadnjem letu in pol smo močno okrepili tudi bilateralno sodelovanje. Francoski predsednik je bil lani oktobra na srečanju na Brdu pri Kranju, predsednik slovenske vlade je bil lani aprila v Parizu, slovenski zunanji minister je bil v zadnjih dveh letih štirikrat na obisku v Parizu. To je odnose med Slovenijo in Francijo okrepilo za prihodnjih nekaj let.

Hvala za pogovor.

Hvala vam.