Ustava bo začela veljati, ko jo bodo ratificirali parlamenti vseh članic, zagotovo pa ne pred letom 2007.

Ključne novosti, ki jih v inštitucionalni ustroj Evropske unije vnaša ustavna pogodba

EVROPSKI SVET, v okviru katerega se štirikrat na leto sestajajo voditelji članic, bo dobil stalnega predsednika, s čimer bo ukinjena rotacija na čelu unije. Predsednik bo imel mandat dveh let in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja. Njegove naloge bodo zagotavljanje kontinuitete, priprava zasedanj in zastopanje EU-ja v svetu.

SVET MINISTROV EU-ja bo ohranil sistem enakopravne rotacije pri predsedovanju, vendar bo ta nekoliko drugačen. Vodenje posameznih sestav svetov bodo v rokah timskih predsedstev, skupin treh držav, ki bodo vsem formacijam skupaj predsedovale 18 mesecev, znotraj tega pa vsaka pol leta. Izjema je svet za zunanje zadeve, ki ga bo vodil zunanji minister EU-ja.

KVALIFICIRANA VEČINA postaja temeljno načelo sprejemanja odločitev. Za sprejem odločitev bo potrebna dvojna večina, in sicer najmanj 55 odstotkov držav, kar pa ne bo smelo biti manj od 15 članic, ki bodo hkrati predstavljale najmanj 65 odstotkov odstotkov prebivalstva EU-ja. Sprejem posamezne odločitve bodo sicer lahko preprečile najmanj štiri države, uvedena pa je še "zasilna zavora", s katero jih tudi manj lahko terja ponovno razpravo o odločitvi. Odločanje s soglasjem sicer ni v celoti ukinjeno, temveč se ohranja pri nekaterih občutljivih področjih, kot sta zunanja in davčna politika. Sistem bo stopil v veljavo leta 2009.

Ustava na novo uvaja položaj ZUNANJEGA MINISTRA EU-ja. V položaju bosta združeni funkciji evropskega komisarja za zunanje odnose in visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko. Zunanji minister EU-ja bo član Evropske komisije, hkrati pa bo odgovoren tudi državam članicam.

EROPSKA KOMISIJA bo od leta 2009 do 2014 delovala po načelu enega komisarja na državo članico, potem pa bo njen obseg skrčen na način, da bosta na podlagi enakopravne rotacije hkrati v posameznem mandatu v komisiji zastopani dve tretjini držav članic. To odločitev Evropske svet s soglasjem še vedno lahko spremeni. Članice, ki ne bodo imele svojega predstavnika, bodo o delu komisije obveščene.

EVROPSKI PARLAMENT bo dobil večjo vlogo pri sprejemanju zakonodaje in imenovanju Evropske komisije. Vsaka članica bo v njem imela najmanj šest poslancev in največ 96,
skupaj pa parlament ne bo štel več kot 750 poslancev.

EU bo dobil PRAVNO OSEBNOST, kar mu bo med drugim omogočilo podpisovanje mednarodnih sporazumov. Vsak državljan države članice ima DRŽAVLJANSTVO EU-ja, ki je dopolnilno k nacionalnemu. ZAKONODAJNI POSTOPKI bodo z novo pogodbo precej poenostavljeni. CIVILNA POBUDA je možnost, ki bo na voljo državljanom, da dosežejo sprejem določenega evropskega zakona. Na Evropsko komisijo jo bo moralo nasloviti najmanj milijon državljanov EU-ja iz večjega števila članic.

EU bo imel IZKLJUČNE (denarna in trgovinska politika, carinska unija) in DELJENE (notranji trg, pravosodje in notranje zadeve, kmetijstvo, transport, energetika, socialna politika, gospodarska kohezija, okolje, varstvo potrošnikov) PRISTOJNOSTI. Ob tem pa bo tudi koordinirala gospodarsko in izvajala zunanjo politiko. Izključna pristojnost pomeni, da sme le EU predlagati in sprejemati pravno zavezujoče akte, medtem ko države članice to lahko storijo le s pooblastilom EU-ja. Deljena pristojnost za EU pomeni, da pristojnosti za predlaganje in sprejemanje pravno zavezujočih aktov deli z državami članicami.

SOLIDARNOSTNA KLAVZULA od članic terja, naj si pomagajo v primeru terorističnega napada in naravnih nesreč. EU ukrepa skupaj v duhu solidarnosti, če je ena od držav članic žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek. Unija uporabi vse instrumente, ki so ji na razpolago, vključno z vojaškimi sredstvi, ki jih dajo na voljo države članice. TESNEJŠE SODELOVANJE (napredovanje zgolj skupine članic) je možnost, ki jo lahko članice izkoristijo za hitrejši razvoj določene skupne politike. Izjema je področje obrambe. Tovrstno sodelovanje je moč začeti, če se pridruži najmanj tretjina članic, sodelovanje pa mora ostati ves čas odprto.

Ustavna pogodba uvaja možnost IZSTOPA IZ EU-ja. Zanj se bo članica lahko odločila sama in ga izvedla po predpisanem postopku. Predvidena je tudi možnost SUSPENZA ČLANSTVA.

PREAMBULA je uvod v evropsko ustavo, ki združeno Evropo gradi na njeni kulturni, verski in humanistični dediščini. Krščanstvo posebej ni omenjeno. LISTINA O TEMELJNIH PRAVICAH postaja kot drugi del ustavne pogodbe pravno zavezujoča. Skupaj ima osnutek ustave ob preambuli štiri dele - prvi je temeljni, drugega predstavlja listina, tretji določa Unijine politike, četrti splošne in prehodne določbe.

SKUPNE POLITIKE EU-ja se delijo na notranje in zunanje. V okvir prvih sodijo: notranji trg, gospodarska in denarna unija, druge politike, kot je kmetijska, notranje zadeve in pravosodje ter politike, kjer EU igra dopolnilno vlogo. Med druge sodijo zunanja in varnostna politika, obrambna politika, trgovinska politika, mednarodni sporazumi ter odnosi z mednarodnimi or-
ganizacijami in tretjimi državami.

V ustavni pogodbi so zapisani tudi SIMBOLI EU-ja. Himna je Beethovnova 9. simfonija, sicer bolj znana pod imenom Oda radosti, zastava je modre barve z dvanajstimi zvezdicami, skupna valuta povezave se imenuje evro, 9. maj pa je dan Evrope. EU naj bi dobil tudi svoj moto Združeni v različnosti.