"Pustimo se presenetiti. Ti imeni doslej nista bili dobro znani, vendar ne bi izključila možnosti, da bosta to dobra predstavnika Evropske unije," se je na imenovanje predsednika belgijske vlade Hermana Van Rompuya za predsednika EU-ja in zdajšnje evropske komisarke za trgovino, Britanke Catherine Ashton, za "zunanjo ministrico" odzvala poslanka Tanja Fajon (S&D/SD).

Cizelj: Posebej težko delo za Ashtonovo
Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS) je poudarila, da oba čaka velik izziv - vzpostaviti delovanje nove funkcije. Imenovanje bo poseben izziv za Ashtonovo, saj je bila zunanja politika EU-ja doslej v nekaterih primerih zelo različna, meni poslanka. Trditve, da je bila Britanka na položaj imenovana, ker je ženska, je označila za "zlonamerno podtikanje". Poudarila je, da hitra odločitev glede novih visokih položajev v Uniji kaže, da kritike evroskeptikov o neučinkovitosti EU-ja ne držijo povsem.

Peterle: Uravnotežena odločitev
"Nisem razočaran. To sta človeka, ki imata izkušnje, in mislim, da bosta morala znati zapeljati voz v pravo smer," meni Zoran Thaler (S&D/SD), ki se strinja, da morata Van Rompuy in Ashtonova še postaviti funkciji. "Za začetek izbira sploh ni slaba in je bila bolj premišljena, kot je videti na prvi pogled. Rešitev se mi zdi uravnotežena. Zelo pomembno se mi zdi, da je med vodilnimi tudi ženska, kar pa pri izbiri Ashtonove ni bil prvi kriterij," se je na izbiro za MMC odzval Alojz Peterle (EPP/NSi).

Vajgl: Odločitev je najmanjši skupni imenovalec
Kritičnejša do imenovanja Van Rompuya in Ashtonove od kolegov sta bila v odzivih za MMC evropska poslanca Ivo Vajgl (ALDE/Zares) in Jelko Kacin (ALDE/LDS). "Odločitev Evropskega sveta o osebnostih, ki bosta vodili EU, je na žalost izraz stanja, ko države članice, ali točneje njihovi voditelji, iščejo skupne točke tam, kjer je najmanjši skupni imenovalec. Soglasje o predsedniku sveta, ki ga v Evropi in v svetu pozna malokdo, in “zunanji ministrici”, ki jo ne pozna nihče in se nikdar ni ukvarjala z zunanjo politiko, ni spodbudna popotnica za uresničevanje smisla in ciljev Lizbonske pogodbe," je bil oster Vajgl. "Očitno je, da bo imela Evropa tudi po lizbonskem obdobju velike težave pri harmoniziranju svojih politik, saj so si nacionalni voditelji zagotovili, da ne bodo imeli premočne konkurence v vodstvu skupne evropske institucije. Mogoče je edini pozitivni stranski proizvod slabe predstave, ki so nam jo naklonili nacionalni voditelji, klic po okrepljeni vlogi Evropskega parlamenta," je še dodal.

Kacin: Predsednik EU-ja ne bo zasenčil voditeljev
"Vodje držav in vlad članic EU-ja so se včeraj presenetljivo hitro poenotili in odločili, da dajo prednost takojšnjemu aktiviranju oz. oživitvi novih institucij EU-ja na škodo kakovostnejše, konkretne kadrovske zasedbe. Prvi predsednik Sveta EU-ja naj bi po presoji odločujočih ne mogel zasenčiti nobenega izmed teh, ki so odločali o njem," se je s kolegom iz evropske poslanske skupine ALDE strinjal Kacin.

"Visoka predstavnica za skupno zunanjo in obrambno politiko in podpredsednica Evropske komisije iz Velike Britanije je najprej posledica ženske kvote, potem pa še vztrajne, a vseeno neuspele kandidature Blaira na mesto predsednika Sveta. Priložnost je zdaj na strani Evropske komisije. Predsednik komisije Barroso lažje manevrira in kombinira pri sestavi komisije, potem ko je iz igre izločena Velika Britanija," ozadje imenovanje Ashtonove razkriva Kacin. "Hrup se bo pomiril, a vodje držav in vlad članic EU-ja so evropski in svetovni javnosti dali jasno vedeti, da jih zanimata predvsem lastna osebna in državna prihodnost in je EU žal še vedno bolj daleč od njihovih oči in še zlasti njihovih src. Škoda za njih, za EU, za Evropo in za ves svet," še dodaja.