Odbor DZ-ja za zadeve EU-ja (OEU) naj bi danes na nujni seji glasoval o dveh sklepih, ki jih predlagajo v dveh opozicijskih strankah - da bi vlada za novega komisarja predlagala človeka, ki je bil na zmagovalni listi izvoljen v Evropski parlament, ter da bi se morala o kandidatu za komisarja posvetovati z OEU-jem.

V vladi pa ne vidijo razloga za spremembe, proti je tudi predsednik republike Borut Pahor.

Zaradi začetka redne seje DZ-ja so se sicer člani sicer nazadnje strinjali le glede tega, da sejo prekinejo in jo nadaljujejo po evropskih volitvah 25. maja.

Opozicija želi prehiteti vlado
Kot je pojasnil predsednik OEU-ja Jožef Horvat (NSi), je namen predlagateljev odpreti poglobljeno razpravo o vlogi državnega zbora v evropski politiki in o tem, kako narediti postopek predlaganja oz. imenovanja kandidata za komisarja v Sloveniji bolj demokratičen, pregleden in legitimen.

Razprava o tem je po Horvatovem prepričanju še posebej nujna, ker ima Slovenija vlado, ki opravlja tekoče posle, in v čas katere bo glede na predvidene roke padla izbira novega komisarja.

Predlog NSi-ja in SLS-a je pričakovano podprl tudi Robert Hrovat iz SDS-a, ki je izpostavil, da bo v nasprotnem primeru komisarja imenovala vlada, ki je tik pred odhodom, podpore v javnosti praktično nima več in je "zafurala" državo.

Zdajšnja praksa v veljavi tudi v večini držav EU-ja
A tako premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek kot predsednik Pahor in koalicijske stranke se s predlaganim očitno ne strinjajo. Da so odločeni vztrajati pri dosedanji praksi, so iz kabineta sporočili že prejšnji četrtek, danes so to ponovili na seji OEU-ja, kmalu zatem je v okviru poslanskih vprašanj na seji DZ-ja o tem odgovarjala tudi premierka.

"V Sloveniji imamo utečen postopek imenovanja slovenskega člana Evropske komisije in sama osebno ne vidim potrebe, da tudi tokrat ne bi sledili do zdaj uveljavljeni praksi," je bila v odgovoru na vprašanje predsednice NSi-ja Ljudmile Novak jasna Bratuškova.

To pomeni, da komisarja imenuje vlada na predlog predsednika oz. predsednice vlade ter s tem seznani DZ-ja, seveda ob upoštevanju 17. člena pogodbe EU, ki govori o splošni usposobljenosti in zavzetosti kandidata za Evropo. Taka praksa je v veljavi tudi v veliki večini držav EU-ja, je izpostavila.

Bratuškova za komisarko? Ta je "zaenkrat še predsednica vlade".
Spomnila je še, da bodo komisarje potrjevali izvoljeni poslanci - člani Evropskega parlamenta predvidoma oktobra - ter da izvolitev v Evropski parlament ni pogoj za delo v Evropski komisiji. Pozvala je, da bi bilo koristneje govoriti o tem, katero področje naj pokriva novi komisar in kdo so najbolj kvalificirani ljudje, ne pa o tem, kdo naj ga imenuje. Odpiranje te teme v tem času je ocenila kot "predvolilno akcijo" SLS-ja in NSi-ja.

Na vprašanje Novakove, ali namerava za komisarko predlagati kar sebe, je Bratuškova odgovorila, da je zaenkrat še predsednica vlada in se, kar se tiče zunanje politike, v tem trenutku ukvarja z drugimi stvarmi - naprimer s pomočjo državam v regiji, ki so jih prizadele hude poplave.

Pahor spremembe podpira le, če bi se z njimi strinjali vsi
Predsednik Pahor je po preučitvi tega vprašanja prišel do zaključka, da ima vlada, tudi ko opravlja le tekoče posle, brez dvoma pravico imenovati komisarja, saj gre za "nujno in neodložljivo zadevo".

Po mnenju predsednika je pobuda vsekakor vredna pozornosti in strinja se, da je potreben pogovor o tem, kako izbrati komisarja, ki bo pokrival za Slovenijo najbolj potrebno področje in imel dovolj besede v Bruslju. A spremembe obstoječega postopka imenovanja komisarja Pahor podpira le, če bi se z njimi strinjale vse poslanske skupine - sicer je treba nadaljevati uveljavljeno prakso.

Ni vsak poslanec tudi avtomatično primeren za komisarja
Koalicijski poslanci pa menijo, da dozdajšnje prakse ne gre spreminjati, še posebej ne nekaj dni pred evropskimi volitvami. Tudi oni predlog NSi-ja in SLS-a vidijo bolj kot predvolilno potezo in ne kot resen predlog. Če že, bi lahko o njem zares razpravljali kvečjemu v času po volitvah, so se strinjali.

Opozarjajo tudi, da nekdo, ki je dobil največ glasov za poslanca, ni tudi avtomatično primeren za komisarja. Dodajajo, da ni prav nobenega razloga, da bi moral biti komisar strankarski človek, in kot bistven kriterij izpostavili strokovnost.

Vsaka članica ima komisarja ali komisarko
V Sloveniji kandidata za komisarja imenuje vlada na predlog predsednice vlade, vlada pa o odločitvi nato seznani DZ.

Evropska komisija, ki ima petletni mandat, ima 28 članov, kolikor je članic EU-ja. V komisiji so tako zastopane vse države članice. Predsednika komisije in komisarje nominira Evropski svet, imenovanja pa mora potrditi Evropski parlament, zaradi česar je politična sestava parlamenta ključna za smer razvoja EU-ja. Evropski parlament je tudi edini, ki lahko razpusti komisijo.

V kabinetu predsednice vlade so nam sporočili, da naj bi o predsedniku komisije Evropski svet dogovor dosegel predvidoma konec junija, nova sestava Evropskega parlamenta pa naj bi o predlogu glasovala predvidoma sredi julija.