"Moj pristop bo popolnoma drugačen," je napovedal v MMC-jevi spletni klepetalnici. "V Bruslju si v stiku z vso Evropo. Lahko izmenjaš dobre ideje, ustvariš povezave, opozoriš ljudi na Slovenijo. Formalne pristojnosti poslancev so male, si eden izmed sedemstotih. A če kaj znam, znam z ljudmi," je zatrdil.

Prepričan je, da so ljudje nezadovoljni s stanjem v državi, v EU-ju in z obstoječo politiko, zato je po njegovem mnenju treba preseči stare vzorce in delitve. "Od ljudi, ki so aktivni v politiki že 10 ali več let, tega ne moremo pričakovati, zato predlagam volivcem, da dajo možnost meni in drugim, ki smo v politiki sveži in zagotovimo drugačen pristop," je volivce nagovoril v MMC-jevi spletni klepetalnici.

Če bo izvoljen, napoveduje, da bo večino časa še vedno preživel v Sloveniji, se srečeval z ljudmi ter preko medijev in družbenih omrežij opozarjal na bistvene odločitve v Bruslju. "Seveda pa tudi obratno. Kolegom, evropskim poslancem in bruseljskim birokratom bom stalno 'težil' s poslanskimi vprašanji in informacijami iz Slovenije. Čim več jih bom pripeljal na pogovor v Slovenijo. Verjemite, da znam! Če sem hrvaškega pravosodnega ministra 'spravil' na Triglav, bom tudi ljudi iz Bruslja pripeljal v Slovenijo," obljublja.

Trgovinskim pogajanjem EU-ja po njegovem mnenju manjka preglednosti
Da se je vključil v evropsko tekmo, ne obžaluje, saj je prepričan, da je treba za interese Slovenije delati na lokalni, državni in evropski ravni. Pravi, da je na državni ravni v pravosodju kljub kratkemu času nekaj dosegel. Za ključne izzive - zeleno, mladi, starejši in zdravstvo - pa je pomemben Bruselj, meni.

Odločen je, da bi bila zanj prava odbora EMPL (zaposlovanje in socialne zadeve) ali ENVI (okolje, javno zdravje in varnost hrane), kot predsednika Evropske komisije pa bi podprl Guya Verhofstadta.

Pličanič je sicer prepričan, da trgovinskim pogajanjem EU-ja manjka preglednosti, ki smo je vajeni pri siceršnjem parlamentarnem odločanju. Zato se v sporazume večkrat prikradejo zadeve, ki jih narekujejo korporacije in ne volivci, očita. "Trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA) ima načeloma dober namen urediti avtorske pravice, vanjo vključene konkretne rešitve na predlog korporacij, pa so jo naredile povsem nesprejemljivo, zato ji odločno nasprotujem," dodaja.