Novo orodje Evropske komisije (EK) po posameznih državah omogoča pregled povezljivosti, internetnega znanja, uporabe spletnih dejavnosti od novic do nakupovanja ter načinov razvoja ključnih digitalnih tehnologij, kot so e-računi, storitve računalništva v oblaku in digitalnih javnih storitev, kot sta e-uprava in e-zdravje.

Komisija na podlagi novega indeksa, ki združuje več kot 30 kazalnikov, ugotavlja, da se uspešnost digitalnega gospodarstva med državami članicami močno razlikuje, saj na Danskem na primer znaša 0,67 od 1, v Sloveniji 0,41, v Romuniji pa 0,31. Digitalne javne storitve, kot so e-obrazci ali e-recepti, so v nekaterih državah vsakdanjost, v drugih pa skoraj ne obstajajo.

V primeru Slovenije v Bruslju ugotavljajo visoko stopnjo kvalificiranega prebivalstva, saj ima 56 odstotkov prebivalstva osnovno digitalno znanje, 1,9 odstotka Slovencev v starosti od 20 do 29 let pa ima diplomo na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, kar državo uvršča na sedmo mesto med državami članicami EU-ja.

Slovenija se je slabo odrezala na področju povezljivosti, saj je fiksna širokopasovna povezava na voljo samo 89 odstotkom gospodinjstev, kar je pod evropskim povprečjem, ki znaša 97 odstotkov. "Če želi Slovenija bolje izkoristiti prednosti digitalnega gospodarstva, mora zlasti izboljšati pokritost s fiksnimi širokopasovnimi omrežji ter povečati število naročnikov na mobilne širokopasovne povezave in hitra širokopasovna omrežja," so zapisali v Bruslju.

EK tudi opozarja Slovenijo na področje digitalnih javnih storitev, kjer se uvršča šele na 22. mesto, saj le 29 odstotkov uporabnikov medmrežja obrazce javni upravi posreduje elektronsko, na področju odprtih podatkov pa se Slovenija uvršča na 23. mesto.

Slovenija se je na zadnje mesto med državami članicami EU-ja uvrstila na področju e-zdravja, ker si le 5,4 odstotka splošnih zdravnikov zdravstvene podatke izmenjuje elektronsko.

Slovenci ne uporabljajo digitalnih storitev
Glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič je v odziv na uvrstitev Slovenije zapisal, da gre za področja, ki so za prihodnost Slovenije vsaj toliko pomembna kot "logistične osi ali termoelektrarne".

"Če smo še pred nekaj leti dobili prestižna priznanja za najboljšo izvedbo storitev e-uprave, bi pričakovali, da bo njena kakovost tudi prepričala državljane, da jo bodo uporabljali. A podatki kažejo, da čeprav smo bili med prvimi, ki smo uvedli e-upravo, uporaba teh storitev med državljani ne sledi, ampak ostajamo nekje v povprečju," je zapisal na blogu.

Po njegovem mnenju nam večinoma uspe le takrat, ko uporabnikom predpišemo obvezno uporabo e-storitev, npr. kot v primeru e-davkov in e-računov. Namesto tega bi morali do večje uporabe priti s poenostavljanjem postopkov.