Reynders, ki je na delovnem obisku pri nas, se je Sloveniji zahvalil za podporo v boju proti agresiji v Ukrajini od samega začetka.

Prejšnje poročilo o vladavini prava je vsebovalo kar nekaj priporočil za Slovenijo glede pravosodja, v novem poročilu pa bodo ocenili upoštevanje priporočil prejšnjega poročila. Ministrica je komisarju danes predstavila spremembe slovenske zakonodaje od prejšnjega poročila, med drugim novi zakon o zaščiti žvižgačev.

V Sloveniji je po oceni komisarja od zadnjega poročila opazen napredek, in sicer so bile uvedene reforme na področju zakonodaje in dodelitve sredstev. Pri slednjem je po besedah komisarja, ki bo o tem po napovedih več povedal julija, pomembno nameniti več denarja za digitalizacijo pravosodnega sistema, da se lahko sledi spremembam v pravosodju in izkoristijo najboljše prakse. Kot je dejal Reynders, so pomembne tudi naložbe v kadrovske vire, kot sta nagrajevanje sodnikov in zaposlovanje novih tožilcev, da bi nadomestili tiste, ki se bodo upokojevali.

Sprememba zakonodaje naj zagotavlja neodvisnost sodnikov

Pri zakonodajni reformi pa je, kot je dejal Reynders, pomembno, da se vsi koraki opravijo v skladu z obstoječimi standardi in da se zagotovi neodvisnost sodstva. "Želimo, da bi sprememba zakonodaje vsebovala varovalke, ki bi zagotovile neodvisnost sodnikov," je poudaril komisar in dodal, da v komisiji menijo, da obstajajo nekatera tveganja.

Dominika Švarc Pipan je dejala, da tudi ministrstvo opozarja na varovalke. Med drugim po njenih besedah ne bi smeli spremeniti strukture sodnega sveta, kar je nujno za zagotovitev neodvisnosti sodstva. Odprto je tudi vprašanje preizkusnega mandata. Glede na stališče ministrstva bi bilo bolje, da preizkusnega mandata ne uvedemo, če pa že, naj bo čim krajši, da ne bo pretiranega in prepogostega ocenjevanja sodnikov v začetnem delu, je pojasnila ministrica.

Reynders se je Sloveniji tudi zahvalil za podporo v boju proti agresiji v Ukrajini od samega začetka. Kot je dejal, je Slovenija ena od 16 članic EU, ki že preiskuje vojne zločine v Ukrajini. Ustanovljen je že center za pregon agresije, zdaj se zavzemajo za ustanovitev mednarodnega sodišča.

Po komisarjevem mnenju najboljša možnost ICC

Kar zadeva sodišče za zločine v Ukrajini, bi bila po oceni komisarja najboljša – oz. kot je dejal zlata – rešitev, da bi bilo za pregon ruske agresije v Ukrajini pristojno Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Za to rešitev, ki bi bila srednjeročna in dolgoročna, bi bilo treba dopolniti rimski statut, k čemur je Bruselj že pozval države članice. Druga ("srebrna") možnost bi bila vzpostavitev posebnega sodišča, na katerem bi sodili mednarodni sodniki, kot tretjo ("bronasto") možnost pa je Reynders omenil hibridno sodišče v Ukrajini z mednarodnimi sodniki, ki bi delovalo v skladu z ukrajinskim pravom.

Tudi Slovenija po besedah ministrice Švarc Pipan ocenjuje, da bi bila najboljša rešitev ICC. O ustanovitvi posebnega sodišča Slovenija še ni sprejela dokončnega stališča, ker še potekajo usklajevanja na mednarodni ravni, je pojasnila. Če bo tako sodišče ustanovljeno, je po njenih besedah pomembno, da bo pristojno za najširši spekter vojnih zločinov, tudi agresijo, in da bo tlakovalo pot spravi po vojni.

"To je prvič, da se s pregonom vojnih zločinov ukvarjamo že med vojno," je še poudaril komisar. Evropska komisija je po njegovih besedah odprta za katero koli rešitev, je pa pomembno nadaljevati ta prizadevanja.