Foto: Reuters
Foto: Reuters

Voditelji držav članic EU-ja so sredi julija na petdnevnem izrednem vrhu dosegli dogovor o prihodnji finančni perspektivi za obdobje med letoma 2021 in 2027, težki 1074 milijard evrov. Dogovorili pa so se tudi za 750 milijard evrov vreden sklad za obnovo evropskega gospodarstva, ki je zaradi pandemije novega koronavirusa utrpelo velike izgube. Mnogi ta sklad že imenujejo evropski Marshallov načrt za spopadanje z zgodovinsko recesijo, v katero tone Evropa v primežu pandemije.

Slovenija iz celotnega svežnja lahko računa na 10,5 milijarde evrov. Po oceni premierja Janeza Janše je na pogajanjih na vrhu uresničila vse bistvene pogajalske cilje in ostaja neto prejemnica evropskih sredstev tudi v obdobju 2021–2027.

Nezadovoljni evropski poslanci

Evropski poslanci z načrti voditeljev članic niso bili najbolj zadovoljni. Dva dni po koncu julijskega vrha so z resolucijo zahtevali več sredstev za boj proti podnebnim spremembam, za raziskave, zdravstvo in tudi za mlade. Poleg tega so se poslanci jasno izrekli za pogojevanje dodeljevanja evropskih sredstev s spoštovanjem načela pravne države, vključno s spoštovanjem samostojnosti pravosodne veje oblasti in svobode medijev. Za resolucijo je glasovalo 465 evropskih poslancev, 150 jih je bilo proti, 67 pa vzdržanih.

To je bilo eno najtežjih vprašanj tudi na vrhu sredi julija. Na koncu pogojevanje koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava ni bilo sprejeto. Tovrstnemu pogojevanju sta najbolj nasprotovali Poljska in Madžarska, ki sta se zaradi teh vprašanj že znašli v postopkih Evropske komisije, njuna stališča pa je v imenu Slovenije podprl tudi slovenski premier Janša.

Možnost veta Evropskega parlamenta so v sredo v pismu nemški kanclerki Angeli Merkel kot predsedujoči Svetu EU-ja in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen znova navedli voditelji največjih političnih skupin. Opozorili so, da bi moralo biti črpanje evropskih sredstev odvisno od tega, ali države izpolnjujejo standarde na področju človekovih pravic in svobode medijev.

Madžarske ali Poljske niso izrecno imenovali, so pa poudarili, da je "prišel čas, da se pospeši boj proti eroziji demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic v sami srčiki EU-ja", je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Nemško predsedstvo Sveta EU-ja bo na pogajanjih z Evropskim parlamentom skušalo najti kompromisno rešitev. Proračun EU-ja se sprejema v soodločanju z Evropskim parlamentom. To pomeni, da morajo evropski poslanci proračun potrditi ali pa bo treba najti nove rešitve.