Evropski poslanci so v sredo izrazili zaskrbljenost zaradi stanja demokracije na Madžarskem, ki se po njihovem še poslabšuje, tudi po tem, ko je parlament leta 2018 proti Budimpešti sprožil postopek po 7. členu pogodbe o EU-ju. Evropsko komisijo so pozvali, naj ukrepa, med drugim z zamrznitvijo evropskih sredstev.

Iz Strasbourga so nato danes sporočili, da je tudi pomanjkanje odločnega ukrepanja EU-ja prispevalo k nastanku "hibridnega režima volilne avtokracije" na Madžarskem, torej ustavnega sistema, v katerem potekajo volitve, toda brez spoštovanja demokratičnih norm in standardov.

Poslanci so ob tem poudarili, da 7. člen ne zahteva soglasja med državami članicami. Po njihovi oceni bo vsaka nadaljnja zamuda pri ukrepanju na podlagi 7. člena v primeru Madžarske pomenila kršitev načela pravne države od Sveta EU-ja.

Komisijo so vnovič pozvali, naj v celoti izkoristi vse razpoložljive ukrepe, zlasti uredbo o proračunski pogojenosti. V skladu z njo lahko komisija ne odobri madžarskega načrta za okrevanje in odpornost, dokler Budimpešta ne bo izpolnila vseh zahtev in priporočil organov EU-ja.

Poleg tega bi morala komisija po mnenju poslancev iz financiranja izključiti tiste kohezijske programe, ki prispevajo k zlorabi sredstev EU-ja ali h kršitvam pravne države iz političnih razlogov.

Bruselj zadržuje sredstva za Madžarsko

Evropska komisija je sicer aprila proti Madžarski uradno sprožila mehanizem pogojevanja, ki je namenjen zaščiti finančnih interesov EU-ja pred kršitvami načel pravne države od vlad držav članic. Bruselj Budimpešti prav tako še vedno ni odobril 5,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19.

Poročilo iz leta 2018, na podlagi katerega je parlament proti Madžarski sprožil postopek in ki so ga poslanci danes z novim poročilom nadgradili, poudarja 12 področij, nad katerimi so poslanci v primeru madžarske vlade zaskrbljeni.

To so delovanje ustavnega in volilnega sistema, neodvisnost sodstva, korupcija in konflikti interesov ter svoboda izražanja, vključno s pluralnostjo medijev, pa tudi akademska svoboda, svoboda veroizpovedi, svoboda združevanja, pravica do enakega obravnavanja, vključno s pravicami LGBTIQ, pravicami manjšin ter pravic prebežnikov, prosilcev za azil in beguncev.

Za poročilo je glasovalo 433 evropskih poslancev, proti 123, 28 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Od slovenskih evroposlancev so poročilo podprli Klemen Grošelj (Renew), Ljudmila Novak (EPP/NSi) ter Matjaž Nemec in Milan Brglez (oba S&D/SD). Proti sta glasovala Milan Zver in Romana Tomc (oba EPP/SDS), Franc Bogovič (EPP/SLS) se je glasovanja vzdržal, Irena Joveva (Renew) pa se glasovanja ni udeležila.

Na glasovanje Evropskega parlamenta se je že odzval madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, ki je dejal, da bi morali "dobro plačani predstavniki Evropskega parlamenta" obravnavati resnične evropske težave, namesto da "ponavljajo različne lažne obtožbe" proti Madžarski.

"Ali nekateri ljudje v Strasbourgu in Bruslju dejansko mislijo, da Madžari niso dovolj zreli, da bi odločali o svoji prihodnosti," se je vprašal.