Maroš Šefčovič. Foto: Reuters
Maroš Šefčovič. Foto: Reuters

Kandidatoma so poslali pismo z osmimi vprašanji, odgovore pa pričakujejo do 7. ure zjutraj v sredo.

"Za dodatno nalogo imamo podporo vseh političnih skupin razen Identitete in demokracije (ID), ki je že vnaprej napovedala, da bo obema nasprotovala," je pojasnil predsednik parlamentarnega odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) Pascal Canfin.

V Evropskem parlamentu hočejo izvedeti več o podnebnih ciljih do leta 2040, saj so bili dosedanji odgovori zelo šibki.

Šefčovič je imel predstavitev v torek, Hoekstra pa v ponedeljek zvečer. Obe funkciji je doslej opravljal Nizozemec Frans Timmermans, ki se vrača v domačo politiko.

Razočaranje nad zavezami Šefčoviča

Večina političnih skupin je razočarana, ker se Šefčovič ni zavezal uresničevanju preostalih predlogov iz zelenega dogovora, kot sta blaginja živali in boj proti onesnaževanju z mikroplastiko.

"Zanima nas, kdaj bodo ti predlogi na mizi, saj so že pripravljeni," je dejal Canfin in dodal, da so v Šefčovičevi predstavitvi dobili le nekaj nejasnih obljub, hočejo pa jasno časovnico.

Od Slovaka Šefčoviča, ki prihaja iz iste stranke kot zmagovalec parlamentarnih volitev na Slovaškem Robert Fico, tudi želijo zagotovila, da bo v domovini zagovarjal enaka stališča kot v Bruslju.

Wopke Hoekstra. Foto: Reuters
Wopke Hoekstra. Foto: Reuters

Obe funkciji je doslej opravljal Nizozemec Frans Timmermans, ki odhaja v domačo politiko.

Hoekstra v navzkrižju interesov?

Hoekstra mora na drugi strani pojasniti, kakšne so bile njegove naloge pri svetovalnem podjetju za upravljanje McKenzie. "Zavedamo se, da teh odgovorov ne more dati do 7. ure v sredo, zato kandidat lahko nanje odgovori v primernem času," je še dejal Canfin.

Nizozemec je po mnenju nekaterih sporen kandidat, saj je dve leti delal za naftnega giganta Shell in svetovalno podjetje McKenzie. Hoekstra se je vprašanjem o tem večinoma izogibal in se skliceval na svojo poznejšo vlogo finančnega in pozneje zunanjega ministra.

Evropski poslanci bodo glasovali še najmanj enkrat

Če bosta kandidata z odgovori v dodatni nalogi prepričala štiri politične skupine in s tem imela dvotretjinsko večino, bo Evropski parlament o njunih kandidaturah glasoval v četrtek na plenarnem zasedanju.

Če ne bo dvotretjinske večine, bo sledilo novo zasedanje odbora ENVI, na katerem bosta kandidata potrebovala le še navadno večino. O obeh bi v tem primeru odločali na drugem oktobrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, je še dejal Canfin.

Hoekstra se strinja s Timmermansovimi cilji

Zaslišanje Hoekstre je sicer zaradi pogostih tehničnih težav in celo selitve v drugo dvorano trajalo skoraj štiri ure. Nizozemec je samozavestno in precej prepričljivo odgovorjal na poslanska vprašanja, ki, razen nekaterih vprašanj nizozemskih poslancev, niso bila tako ostra, kot se je napovedovalo, je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Igor Jurič.

Nizozemska je novega kandidata predlagala, ker je konec avgusta z mesta izvršnega podpredsednika Evropske komisije, odgovornega za zeleni dogovor, odstopil Frans Timmermans, ki se je podal v volilni boj v domači državi.

Hoekstra prihaja iz politične skupine Evropske ljudske stranke, medtem ko je bil Timmermans iz krogov socialistov in demokratov.

Hoekstra je povedal, da namerava vztrajati pri vseh podnebnih ciljih, ki jih je v zeleno zakonodajo pod predhodnikom Timmermansom zapisala Evropska unija, na primer glede prepovedi proizvodnje avtomobilov na notranje izgorevanje po letu 2035, potem glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 (sam pričakuje 57-odstotno znižanje), napovedal je tudi, da si bo prizadeval za uresničitev priporočila znanstvenikov, da Unija do leta 2040 zniža toplogredne izpuste za vsaj 90 odstotkov.

Wopke Hoekstra zagovarja tudi čim hitrejšo opustitev fosilnih goriv. Kandidat za evropskega komisarja je napovedal prizadevanja, da v naslednjem evropskem proračunu ne bo več denarja za subvencije fosilnih goriv.

Prav tako želi, da se uvede davek na letalsko gorivo, in to ne le v Uniji, ampak tudi v drugih državah. Ker bo za podnebni prehod potrebno veliko denarja, računa na sredstva, zbrana v okviru trgovanja z izpusti in na podlagi novega davka na ogljik, ki se uvaža v Unijo posredno prek izdelkov, je še poročal Igor Jurič.