Za izhodišča za pogajanja s Svetom EU-ja je glasovalo 336 poslank in poslancev, proti jih je bilo 300.

Nasprotovanje predlogom Evropske komisije so izrekli v največji politični skupini v Evropskem parlamentu, Evropski ljudski stranki (EPP), kjer so se pri tem združili z drugimi desnimi skupinami v parlamentu. Na drugi strani so bili socialdemokrati (S&D), Zeleni in večji del liberalcev. Na koncu je nadaljevanju sprejemanja zakonodaje vendarle pritrdilo tudi nekaj poslancev in poslank EPP-ja.

Slovenski poslanci in poslanke so se razdelili po političnih linijah: poslanci EPP-ja Ljudmila Novak, Romana Tomc, Franc Bogovič in Milan Zver so glasovali proti, poslanca S&D-ja Matjaž Nemec in Milan Brglez ter poslanca liberalne politične skupine Renew Irena Joveva in Klemen Grošelj pa so pogajalska izhodišča podprli.

Besedilo predlagane uredbe so sicer pred tem zavrnili trije parlamentarni odbori, tudi matični odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Na začetku današnjega glasovanja je bil tako na mizi predlog zavrnitve uredbe, kar bi pomenilo, da bi morala Evropska komisija predstaviti nov zakonodajni predlog.

Zavrnitev ni dobila zadostne podpore, saj je zanjo glasovalo 312 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 324. So pa poslanci in poslanke nato glasovali o kar 136 dopolnilih k besedilu pogajalskih izhodišč Evropskega parlamenta za pogajanja s Svetom EU-ja, ki združuje članice Unije. Svet je svoje izhodišče s predlaganimi spremembami in omilitvami prvotnega predloga komisije sprejel že pred tedni. Proces sprejemanja zakonodaje se bo po današnjem glasovanju v parlamentu lahko nadaljeval.

Uredba pomembna za zeleni prehod

Z uredbo o obnovi narave, ki je med pomembnimi gradniki prizadevanj EU-ja za zeleni prehod in zaščito vse bolj ogrožene biotske raznovrstnosti v EU-ju, si Evropska komisija prizadeva za obnovo in vnovično vzpostavitev ekosistemske funkcije evropskih mokrišč, rek, gozdov, travnikov, morskih ekosistemov ter urbanih zelenih območij in živali s teh območij.

Osnovni predlog Bruslja med drugim določa, da bi morale članice obnoviti vsaj 30 odstotkov območij v slabem stanju v svojih kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih ekosistemih do leta 2030, 60 odstotkov tega območja do leta 2040 in 90 odstotkov tega območja do leta 2050. Cilj je, da bi do leta 2030 sanacijske ukrepe vpeljali na vsaj 20 odstotkih kopnega in morij EU-ja, potrebnih obnove, do leta 2050 pa bi jih razširili na vse ekosisteme v zatonu.

Pričakovati je, da bo končno sprejeto besedilo v zakonodajnem postopku vsaj nekoliko omiljeno. Poslanci in poslanke so danes krovni cilj Evropske komisije o sanacijskih ukrepih na vsaj 20 odstotkov kopnega in morja v EU-ju podprli, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

So pa poslanci in poslanke z dopolnili med drugim opredelili, da bi nova uredba lahko začela veljati šele, ko bo Evropska komisija postregla s podatki o nujnih pogojih za zagotovitev dolgoročne prehranske varnosti EU-ja in ko bodo članice Unije določile velikost območij, ki jih je treba obnoviti, da bi dosegli nacionalne cilje. Parlament predlaga tudi klavzulo, po kateri bi lahko izpolnitev ciljev zamaknili v primeru izrednih socialnih in ekonomskih okoliščin.

Zagovorniki zakonodaje EPP-ju očitajo zlorabo narave

V EPP-ju in pri drugih nasprotnikih v parlamentu so svoje nestrinjanje utemeljevali z negativnimi posledicami dodatnih zaščitnih ukrepov na kmetijstvo in prehransko varnost. Temu so pritrjevala tudi kmetijska združenja. Kmetje so v torek pred poslopjem Evropskega parlamenta v Strasbourgu organizirali tudi protest.

Na drugi strani so zagovorniki zakonodaje med poslanci in poslankami pritrjevali okoljevarstvenikom in naravovarstvenikom, da so dodatni ukrepi za zaščito in obnovo narave ob vse večji grožnji podnebnih sprememb in človekovega delovanja nujni, saj kmetijstvo in prehransko oskrbo ob spreminjanju podnebja ogroža prav izguba biotske pestrosti. EPP-ju in drugim so očitali populizem in zlorabo narave za nabiranje predvolilnih točk pred evropskimi volitvami prihodnje leto.