Za je glasovalo 438 poslancev in poslank, 226 pa jih je bilo proti. Evropski parlament je tako odprl pot za pogajanja s Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o končnem besedilu direktive. Evropski parlament bo nato glasoval še o končnem besedilu.

K direktivi so poslanci od julijskega glasovanja na plenarnem zasedanju, ko je bil predlog zavrnjen, vložili približno 200 dopolnil, številna pa so bila med seboj zelo podobna ali celo identična.

Glavni poročevalec: Direktiva ne vodi v cenzuro
Glavni poročevalec parlamenta Axel Voss iz Evropske ljudske stranke je po glasovanju dejal, da je to dober znak za kreativno industrijo v Evropi. Voss je v torek na razpravi branil svoj kompromisni predlog in pozval h konstruktivnemu sodelovanju, saj se je, kot je dejal, treba postaviti na stran umetnikov in ustvarjalcev.

Po njegovi oceni direktiva ne ogroža svobodnega spleta in ne vodi v cenzuro, želi pa vzpostaviti ravnotežje med ustvarjalci in večjimi spletnimi platformami, ki se okoriščajo na njihov račun.

Pirati opozarjajo na "katastrofo"
Na glasovanje se je že odzvala Piratska stranka Slovenije. Opozarja, da so evropski poslanci sprejeli amandmaje, ki bodo "omogočili monopolizacijo in korporativizacijo evropskega interneta in odpravili svobodo, ki je veljala vsa ta leta".

V stranki menijo, da je to "katastrofa vseevropskih razsežnosti, saj pomeni poraz razuma in zagovarjanja pravic ljudi ter zmago apetitov globalnih korporacij". Glede na izid glasovanja v stranki pričakujejo, da bo tudi po koncu pogajanj s Svetom EU-ja in komisijo reforma "uničujoča za gospodarsko pobudo in demokracijo, bo pa informacijskim globalnim korporacijam omogočila dodaten zaslužek".

Očitki o preohlapnih členih
Evropski poslanci in poslanke so med drugim opozarjali, da je 20 členov direktive zastavljenih preohlapno, kar bi lahko omogočilo spletnim velikanom, da še naprej izkoriščajo ustvarjalce, na drugi strani pa se bojijo za uporabnike spleta, da bodo njihove pravice omejene.

Zagovorniki direktive pa so predvsem pozivali k temu, da je treba končno nekaj ukreniti na tem področju, da se zaščitijo avtorji in tudi omejijo tehnološki velikani.

Pravična nadomestila za ustvarjalce
Namen direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu je, da bi ustvarjalci kreativne industrije – glasbe, filmov ali novic – dobili pravična nadomestila za svoja dela v digitalnem okolju.

Voss poudarja, da Evropa potrebuje zakonodajo, ki bo uravnotežila razmerje med lastniki avtorskih pravic in platformami, ki uporabljajo avtorska dela na spletu, ne da bi avtorji pri tem dobili kakršno koli nadomestilo.

Nasprotovanje predvsem 11. in 13. členu
Kritiki nasprotujejo predvsem 11. in 13. členu direktive, ki spletnim platformam nalaga, da bedijo nad svojimi uporabniki in njihovimi vsebinami ter že pred objavo s samodejnimi filtri blokirajo njihove objave že zgolj ob sumu kršitev avtorskih pravic. To so označili za prikrito cenzuro, ki bo zavirala razpravo na spletu in onemogočila objavo vsebin, kot so memi, gifi in parodije.

11. člen pa po navedbah nasprotnikov vzpostavlja davek na povezave in tako omejuje posameznikovo pravico do deljenja spletnih povezav.

Med drugim se je pojavila tudi bojazen, da bodo spletni giganti v vsakem primeru kovali dobiček, bodisi da ohranijo status quo bodisi da bodo ob sprejetju direktive manjšim podjetjem prodajali svoje algoritme za filtriranje, da bodo vsebine v skladu z direktivo.

Reforma avtorskega prava EU-ja je bila pred evropskimi poslanci in poslankami sicer ponovno, ker so na začetku julija zavrnili začetek medinstitucionalnih pogajanj z Evropsko komisijo in Svetom EU-ja na podlagi besedila, ki ga je sprejel odbor za pravne zadeve. Proti pogajalskemu mandatu je julija glasovalo 318 poslancev, za jih je bilo 278, 31 pa se jih je vzdržalo.

Od osmih slovenskih poslancev proti le Tanja Fajon in Igor Šoltes
Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu so danes večinsko podprli direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, saj da je pomembno, da se nadaljuje razprava o tej temi. Zaradi nejasnosti in neprimernih rešitev sta direktivo v slovenskih vrstah zavrnila Tanja Fajon (S&D/SD) in Igor Šoltes (Zeleni). Fajonova je bila zelo razočarana zaradi pomanjkljive transparentnosti pogajanj pretekli dve leti in ker so šele v zadnjih tednih začeli transparentno razpravo. Šoltes, ki je vztrajni nasprotnik direktive, je potožil, da ni bilo sprejeto skoraj nobeno dopolnilo, ki so jih vložili Zeleni in s katerimi so skušali izboljšati 11. in 13. člen. Sprejeta dopolnila pa še vedno niso odpravila njihovih pripomb in skrbi, je dodal. "Žal nam ni uspelo najti pravega ravnotežja med zaščito avtorjev in svobodo interneta, kot ga poznamo," je ocenil.

Na drugi strani pa so direktivo podprli Patricija Šulin, Milan Zver in Romana Tomc (vsi EPP/SDS). Strinjali so se, da so z dopolnitvami dosegli izboljšave v primerjavi z julijem, direktiva pa bo pozitivno pripomogla k varovanju avtorskih pravic. Med najbolj zadovoljnimi je bil Franc Bogovič (EPP/SLS), ki je direktivo podpiral od začetka, ob tem pa je pozdravil tudi razpravo in dopolnila, s katerimi so po njegovih besedah skušali ujeti duh reforme direktive. Tovrstna večina, več kot 400 poslancev, pa tudi poročevalcu Axelu Vossu podaja jasen mandat, je dodal.