Sodelovanje s tretjimi državami je letos prineslo velik padec števila nezakonitih prebežnikov. Foto: Reuters
Sodelovanje s tretjimi državami je letos prineslo velik padec števila nezakonitih prebežnikov. Foto: Reuters

Številni poslanci so poudarjali, da mora Unija končno začeti uresničevati določila novega pakta o migracijah in azilu, s skrajne desnice pa je bilo slišati zlasti pozive po ostrem nadzoru zunanjih meja in doslednem vračanju zavrnjenih prosilcev za azil.

Evropska komisarka za enakost Helena Dalli je pred poslanci branila sprejetje novega migracijskega pakta in poudarila, da nekateri ukrepi, ki so jih sprejeli na ravni Unije, že delujejo, npr. dogovori s tretjimi državami. Še naprej pa ostaja težava vračanje zavrnjenih prosilcev za azil, saj jih je vrnjenih le 20 odstotkov.

Komisarka Dalli je obljubila, da bo Evropska komisija spodbujala hitrejše uresničevanje migracijskega pakta in da bo še naprej proučevala možnost vzpostavitve zbirnih centrov zunaj meja Evropske unije, seveda ob upoštevanju človekovih pravic. Za učinkovito vračanje nezakonitih prebežnikov se je zavzel tudi Matej Tonin iz Evropske ljudske stranke.

Iz vrst levih strank, zlasti socialistov, pa se je usul plaz ostrih kritik na račun Evropske ljudske stranke in Ursule von der Leyen, ker podpirajo ustanavljanje zbirnih centrov v tretjih državah, kot je primer Albanije. Podpirajo pa čim hitrejši začetek uresničevanja novega migracijskega pakta.

Sodelovanje s tretjimi državami je letos prineslo velik padec števila nezakonitih prebežnikov – zlasti na osrednji poti čez Sredozemlje za 64 odstotkov in na zahodnobalkanski, kjer je bilo prihodov za 77 odstotkov manj.