EU mora storiti več za njihovo zaščito, tudi pred političnimi pritiski, so poudarili v razpravi.

Tudi evropski komisar za proračun Johannes Hahn je opozoril, da se novinarji v EU-ju še naprej spopadajo z grožnjami, zato jih je treba zaščititi. Spomnil je, da je Evropska komisija spomladi sprejela predlog direktive za zaščito novinarjev pred strateškimi tožbami SLAPP, septembra pa je predlagala akt o zaščiti medijev, katerega namen je med drugim preprečiti vmešavanje v uredniško neodvisnost medijev.

Novinarji se spopadajo z grožnjami, fizičnimi napadi, so žrtve prisluškovanja, so v razpravi opozarjali poslanci. Brez svobode medijev ni demokracije, so poudarjali ter spomnili na umore novinarjev na Malti, Slovaškem in Nizozemskem. Opozorili so na afero v Grčiji, v kateri so državne obveščevalne službe prisluškovale novinarju.

V razpravi so sodelovali tudi slovenski evroposlanci Romana Tomc (EPP/SDS), Matjaž Nemec (S&D/SD) in Irena Joveva (Renew).

Neodvisni novinarji so ključni za delovanje pravne države, zato jih je treba zaščiti, je poudarila Romana Tomc. "Najbrž pa ne bomo našli nobene vlade na svetu, ki bi priznala, da si skuša podrediti medije, in noben novinar ne bo priznal, da je politični aktivist, vendar so tudi taki, vsaj v Sloveniji," je dejala.

Po njenih besedah v Sloveniji več kot 75 odstotkov medijskega prostora zavzemajo mediji, ki so levo usmerjeni in ki ne poročajo o velikih aferah, v katere so vpleteni levi politiki, tudi ne o pritiskih premierja na policijo, zaradi katerih je odstopila notranja ministrica.

Ena prvih potez nove vlade je bila sprememba zakona o RTV Slovenija, vendar, kot je dejala Romana Tomc, ne držijo navedbe, da je to depolitizacija. "Čez nekaj mesecev bodo brutalno obračunali še s tistimi redkimi izjemami, ki so kritične do vlade, in nastavili svoje ter jih razglasili za neodvisne," je še dejala poslanka.

Medijski prostor v EU-ju je pod vse večjim pritiskom zaradi politično usmerjenega javnega financiranja, digitalizacije, ki zmanjšuje prihodke, in poskusov tujega vmešavanja, pa je poudaril Matjaž Nemec. EU po njegovih besedah ni nikakršno varno območje za novinarje in raziskovalce, na svojih plečih nosi številna ustrahovanja, grožnje novinarjem, tudi umore.

Potrebujemo zakonodajo, ki bo ščitila novinarje, medijem pa zagotovila neodvisno delovanje in pluralnost. Pozdravil je predlog komisije, ki je bil, kot je spomnil na besede komisarke Vere Jourove, spodbujen tudi zaradi dogajanja v Sloveniji.

"V moji državi je namreč pod prejšnjo vlado hudo nastradala medijska svoboda. Finančno izčrpavanje je doživljala Slovenska tiskovna agencija, javna RTV pa še danes trpi pod pritiski zaradi politične ugrabitve," je opozoril Nemec.

Na ravni EU-ja za zagotavljanje varnosti novinarjev, kar je pogoj za učinkovito medijsko svobodo, bolj ali manj uspešno postavljamo standarde v poročilih, načrtih, zakonodajnih predlogih, pa je opozorila Irena Joveva.

S porastom dezinformacij, poseganjem v uredniško politiko ter cenzuro in samocenzuro se kakovost poročanja po njenih besedah vztrajno niža. Ne more vsak biti novinar, ker si želi nastopati na televiziji, kaj šele, ker želi izpolnjevati želje dela neke politike, je prepričana poslanka.

V EU-ju za zagotavljanje pomembnega vidika vladavine prava po njenem prepričanju manjkajo jasno postavljeni standardi določanja kakovosti opravljanja novinarskega poklica. "Čas je, da jih postavimo, morda prav v aktu o svobodi medijev," je dodala.