Sodelujoči v razpravi, med katerimi so prevladovale poslanke, so poudarjali, da se spolne zlorabe in nadlegovanje dogajajo že od nekdaj, a ženske so se množično oglasile šele zdaj. To je posledica kampanje na družbenih omrežjih, ki se je pod oznako #MeToo (tudi jaz) začela po razkritju spolnih zlorab ameriškega producenta Harveyja Weinsteina in v kateri je spregovorilo že na milijone žensk.

Evropska komisarka Cecilia Malmström je poudarila, da se je proti nasilju nad ženskami, tudi spolnemu, treba boriti. "Poskrbeti moramo, da nimamo le gibanja #MeToo po vsem svetu, ampak da sprejmemo konkretne ukrepe," je pozvala.

Nadlegovanje v parlamentu dokaz neučinkovitosti te institucije
V razpravi niso mogli mimo očitkov v medijih, da naj bi več evropskih poslancev na različne načine nadlegovalo ženske, zaposlene v Evropskem parlamentu. Več poslank je poudarilo, da so šokantna poročila iz parlamenta še dodatno opozorilo, da je treba nemudoma ukrepati. Opozorile so tudi, da se žrtve bojijo spregovoriti, ker se bojijo za službo, jih je sram ali nočejo okrniti ugleda institucije. "Nadlegovanje v Evropskem parlamentu je še en dokaz neučinkovitosti te institucije," je bila v imenu skupine konservativcev (ECR) kritična Poljakinja Jadwiga Wišniewska.

Več poslancev je predlagalo ukrepe, s katerimi bi v prihodnje lahko preprečili nadlegovanje v Evropskem parlamentu. Anna Hedh (S&D) je dejala, da bi v Evropskem parlamentu morali imeti možnost za prijavo spolnega nadlegovanja. Edouard Martin (S&D) je pozval k ustanovitvi posebnega odbora za primere spolnega nadlegovanja. Njegova poslanska kolegica Biljana Borzan pa se s tem ni strinjala in je namesto posebnega odbora predlagala zunanjo preiskavo, ki bi razjasnila očitke o spolnem nadlegovanju.

Patricija Šulin: Potrebujemo hitre in odločne ukrepe
Za zunanjo in neodvisno preiskavo se je zavzelo še več sodelujočih v razpravi. Med tistimi, ki so ostro obsodili vsakršno spolno nadlegovanje in opozorili, da si pred njim ne smemo zatiskati oči, je bila tudi Slovenka Patricija Šulin (EPP/SDS). Po njenem mnenju je pomembno, da žrtve spregovorijo in da jih tudi zaščitimo. "Potrebujemo hitre in odločne ukrepe tako na ravni Evropskega parlamenta kot na ravni sodišč. O tem ne smemo molčati," je dejala.

V plenarni dvorani v Strasbourgu so številni tudi poudarili nujnost spremembe miselnosti v družbi, da se žrtve ne bodo več bale ali sramovale spregovoriti o zlorabah in nadlegovanju. Za to je po mnenju poslancev treba spremeniti vzgojo, da bodo tudi moški spregovorili, če bodo opazili nadlegovanje. Da je sprememba drže v družbi izredno pomembna, se je strinjala Malmströmova.

O vprašanju spolnih zlorab in nadlegovanja bo Evropski parlament pripravil tudi resolucijo, o kateri bodo poslanci glasovali v četrtek.

Od 2020 naprej elektronski sistem pri prečkanju šengenske meje
Poleg tega so evropski poslanci potrdili uvedbo enotnega elektronskega sistema, ki bo zaznaval vstop in izstop državljanov tretjih držav na zunanjih mejah šengenskega območja. Sistem vstopa in izstopa, za katerega je v Strasbourgu glasovalo 477 poslancev, 139 pa jih je bilo proti, bo nadomestil žigosanje potnih listov in pospešil prečkanje meje. Obenem bo z novim sistemom lažje odkriti osebe, ki nadaljujejo bivanje po izteku 90- ali 180-dnevnega dovoljenja za bivanje, ter zlorabe dokumentov ali identitete. Novi sistem vstopa in izstopa bo vseboval informacije o državljanih tretjih držav, kot so ime, prstni odtisi, podobo obraza, datum in kraj. Registriral bo tako tiste, ki za vstop v šengen potrebujejo vizum, kot tiste, ki ga ne. Sistem vstopa in izstopa, znan tudi pod kratico EES, bodo predvidoma začeli uporabljati leta 2020. Uvedli ga bodo na zunanjih šengenskih mejah in bolgarski ter romunski meji.