Cilj je, da začne sklad delovati januarja 2016 in da se v osmih letih napolni z enim odstotkom vseh kritih vlog v bankah sodelujočih držav, kar naj bi zneslo 55 milijard evrov. S sporazumom pa se podpisnice zavezujejo, da bodo prispevke bank, zbrane na nacionalnih ravni, prenesle v enotni sklad za reševanje. Tudi nacionalni razdelki naj bi se popolnoma združili v osmih letih. V prvem letu naj bi se združilo 40 odstotkov nacionalnih prispevkov, v drugem 20 odstotkov, dajatve bank pa bodo izračunane na podlagi njihove velikosti in tveganj.
Medvladni sporazum je podpisalo 26 članic EU-ja - izjema sta Švedska in Velika Britanija. Podpisali so ga stalni predstavniki članic EU-ja, v imenu Slovenije veleposlanik Rado Genorio. Enotni mehanizem za reševanje bank naj bi začel veljati 1. januarja 2015, a naloge naj bi se začele izvajati 1. januarja 2016.

Sporazum začne veljati, ko ga ratificira dovolj držav, da te skupaj predstavljajo 90 odstotkov ponderiranih glasov vseh sodelujočih držav. Z drugo izjavo k sporazumu se članice zavezujejo, da bodo spoštovale pravila t. i. bail-in, ki določajo, da je lahko državna oziroma javna pomoč banki dodeljena šele po tem, ko h kritju izgub prispevajo lastniki in podrejeni upniki.

Za varčevalce zmanjkalo volje
Prvi steber bančne unije je enotni nadzorni mehanizem. Uvod v delovanje bančne unije pa je pregled sistemsko pomembnih evropskih bank, ki naj bi bil končan oktobra. Takrat bo tudi začel delovati enotni nadzor.

Politične volje za vzpostavitev tretjega stebra, enotne sheme za zajamčene vloge, predvidene na vrhuncu krize, ni več. Te sheme se bodo tako vzpostavljale na nacionalni ravni, v skladu z direktivo o zajamčenih vlogah.