Voditelji osemindvajseterice so se dogovorili o treh stvareh: pozvali so k nujni vzpostavitvi naložbenega sklada, obnovili zavezo k pospešitvi strukturnih reform in nadaljevanje prizadevanj za zagotovitev zdravih javnih financ. "Te tri stvari skupaj sestavljajo našo strategijo za pospešitev gospodarskega okrevanja," je poudaril novi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki prvič vodi vrh voditeljev osemindvajseterice.

Poleg tega je vrh doslej potrdil delovni načrt za prihodnje mesece: energetsko unijo, digitalno strategijo, trgovinski sporazum z ZDA, izboljšanje upravljanja v gospodarski in denarni uniji ter okrepitev boja proti izogibanju davkom, je še povedal Tusk po koncu prvega dela današnjega zasedanja v Bruslju.

Mogherini: Rusija naj spremeni odnos
Visoka evropska zunanjepolitična predstavnica je ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvala, naj "radikalno spremeni odnos" in začne sodelovati z evropskimi voditelji pri oblikovanju dolgoročne strategije za okrevanje Rusije.

Finančna kriza, s katero se spopada Rusija, ki je posledica padajočih cen in evropskih sankcij, po besedah Federice Mogherini ni dobra novica in še dodatno pripomore h globalni stabilnosti. "Predsednik Putin in rusko vodstvo bi morali resno razmisliti o uvedbi radikalnih sprememb v odnosu s preostalim svetom in postati bolj kooperativni," je dejala pred prihodom v Bruselj. "Svet še nikoli ni bil tako nevaren in nestabilen, kot je v tem trenutku," je še dodala.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je bila pred prihodom v Bruselj neomajna: zahodne sankcije proti Rusiji neizogibno ostajajo, dokler ne bo izpolnjen poglaviten cilj Evrope - svobodna in celovita Ukrajina. Kanclerka je o tem govorila v nemškem parlamentu nekaj ur pred vrhom EU-ja v Bruslju.

"Cilj naših dejanj je in bo ostal suverena in ozemeljsko nedotaknjena Ukrajina, ki bo lahko odločala o svoji prihodnosti," je dejala Merklova, pri čemer je opozorila, da bosta za to potrebna potrpljenje in vztrajnost.

Ponovila je, da je vojaška rešitev te krize izključena, in obljubila nadaljnjo politično in gospodarsko podporo Ukrajini, ki bi morala v zameno posodobiti svoje gospodarstvo, okrepiti pravno državo in se boriti proti korupciji.

Opozorila je na humanitarne razmere na vzhodu Ukrajine sredi mrzle zime in dejala, da je treba Ukrajini omogočiti, da varno dostavi pomoč na območja, ki so pod nadzorom separatistov. Merklova je poudarila, da si Evropa prizadeva za dialog z Moskvo in da je njen cilj varnostno sodelovanje z Rusijo, ne proti njej. "Dokler ne dosežemo tega cilja, sankcije ostajajo neizogibne," je dodala.

Nove sankcije proti Krimu
EU je prav danes sprejel nove sankcije proti Krimu, s katerimi je prepovedal vse evropske investicije ter med drugim evropskim podjetjem prepovedal organizacijo turističnih obiskov na tem polotoku, ki si ga je Rusija priključila spomladi letos.

Kot je zapisano v sporočilu Evropskega sveta, bodo od 20. decembra prepovedana vsa vlaganja na Krimu ali v Sevastopolu, evropska podjetja in podjetja s sedežem v EU-ju pa ne bodo smela več kupovati nepremičnin na Krimu, financirati tamkajšnjih podjetij ali zagotavljati storitev zanje. Evropski turistični operaterji ne bodo smeli več ponujati storitev na Krimu, evropske ladje za križarjenja pa se ne bodo smele ustavljati v tamkajšnjih pristaniščih, razen v nujnih primerih.

Podjetje iz EU-ja tudi poslej ne bodo smela več izvažati dobrin in tehnologij za področja prometa, tehnologije in energetskega sektorja, še posebej to velja za pridobivanje plina in nafte. Prepovedan je tudi izvoz orožja in visoke tehnologije za vojsko. Ruskim podjetjem je prav tako otežen dostop do evropskih kapitalskih trgov.

Skupno je Bruselj zamrznil premoženje 28 podjetij in organizacij, posebno vseh podjetij, ki so pridobila z rusko priključitvijo Krima. 132 posameznikom je EU zamrznil bančne račune in jih uvrstil tudi na seznam tistih, ki imajo prepovedan vstop v EU.
"Priključitev je nezakonita. To, kar počnemo, je del politike nepriznavanja," je dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije Maja Kocijančič. Pozvala je tudi Rusijo, naj pripomore h končanju ukrajinske krize. Ta je od marca zahtevala že več kot 4.600 smrtnih žrtev.