Evropska komisija je začela pripravljalni ukrep o raziskavah na področju obrambe izvajati leta 2017 kot triletni program, s katerim naj bi izboljšali konkurenčnost in inovacije v evropski obrambni industriji. To je bilo prvič, da so bila sredstva iz proračuna EU-ja namenjena za podpiranje raziskav in razvoja v obrambni industriji, so v sporočilu za javnost sporočili s sodišča v Luxembourgu.

Revizorji so ocenili, da je pripravljalni ukrep omogočil Evropski uniji preizkus različnih možnosti financiranja obrambnih raziskav, vendar je zaradi zamud in skromnih rezultatov ni ustrezno pripravil na veliko zvišanje porabe za obrambo prek Evropskega obrambnega sklada s proračunom osem milijard evrov. Ta je bil ustanovljen leta 2021 in je pomeni veliko spremembo v ravni financiranja EU-ja za raziskave in razvoj na področju obrambe, je povedal član sodišča Viorel Stefan, ki je pristojen za poročilo.

Razvoj tehnologij v obrambni industriji

Dodal je, da bi komisija morala sodelovati z državami članicami pri razvoju dolgoročne strategije, ki je nujna za prihodnost Evropskega obrambnega sklada kot glavnega obrambnega sklada EU-ja.

Pripravljalni ukrep EU-ja o raziskavah na področju obrambe je imel med pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi v obdobju 2014–2019 daleč največji proračun: 90 milijonov evrov. Z njim so financirali 18 projektov za razvoj tehnologij, kot so prilagodljiva kamuflaža, neprebojni jopiči in laserski sistemi.

Prekomerne zahteve, počasno sprejemanje sporazumov ...

Revizorji so ugotovili, da so projekti napredovali počasi. Zamude so nastajale zaradi potrebnega časa za dokončanje sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, varnostnih zahtev, ki so bile včasih prekomerne, pa tudi zaradi omejitev zaradi covida-19.

Koordinatorjev in udeležencev projektov je bilo največ v samo nekaj državah članicah, ki so že pred tem imele veliko obrambne industrije, kot so Francija, Nemčija, Italija, Španija in Švedska. V več projektih so sodelovala podjetja v istih kombinacijah in večina konzorcijev je preprosto nadaljevala svoje predhodno sodelovanje. Projekti niso vključevali načrta o uporabi rezultatov raziskav.

Glede na vse omenjeno so revizorji opozorili, da komisija še ni ustrezno obravnavala strateških vprašanj, zaradi katerih se s projekti Evropskega obrambnega sklada morda ne bo dosegel želeni učinek.

Krepitev tehnološke in industrijske baze

Pozvali so k dolgoročni obrambni strategiji za Evropski obrambni sklad, ki naj se redno posodablja tako, da se bodo v njej odražale spreminjajoče se varnostne grožnje. Namen strategije bi moral biti, da bo v obrambnem sektorju EU-ja več tehnologije, ki se razvije s pomočjo sklada, da se zagotovi obravnavanje potreb oboroženih sil držav članic ter okrepi tehnološka in industrijska baza obrambe EU-ja. V strategiji bi moralo biti določeno tudi, ali naj bo sklad osredotočen na mnoge manjše projekte ali manj večjih, so sporočili z Evropskega računskega sodišča.