ERS je preverjal sedem slovenskih primerov, od teh naj bi jih bilo pet spornih. Šlo naj bi za Razvojni center avtomobilske industrije Si.EVA, projekte uporabe računalništva v oblaku CLASS ter graditve Mariborske medicinske fakultete, novogoriškega vodovodnega sistema in raziskovalnega centra Kemijskega inštituta. Foto: EPA
ERS je preverjal sedem slovenskih primerov, od teh naj bi jih bilo pet spornih. Šlo naj bi za Razvojni center avtomobilske industrije Si.EVA, projekte uporabe računalništva v oblaku CLASS ter graditve Mariborske medicinske fakultete, novogoriškega vodovodnega sistema in raziskovalnega centra Kemijskega inštituta. Foto: EPA
Prašiček
Po nekaterih neuradnih ocenah pa pri obravnavanih slovenskih primerih ne gre za sistemske napake oziroma hude pomanjkljivosti pri sistemu upravljanja in nadzora evropskih sredstev, kar je lahko podlaga za začasno ustavitev izplačil evropskih sredstev državi članici. Foto: freedigitalphotos.net

Preverjalo je sedem slovenskih primerov, od teh naj bi jih bilo pet spornih. Šlo naj bi za Razvojni center avtomobilske industrije Si.EVA, projekte uporabe računalništva v oblaku CLASS ter graditve mariborske medicinske fakultete, novogoriškega vodovodnega sistema in raziskovalnega centra Kemijskega inštituta.

ERS je sedem slovenskih primerov, sofinanciranih iz evropskih strukturnih skladov, revidiral januarja v okviru rednega letnega pregleda o zakonitosti in pravilnosti porabe denarja iz evropskega proračuna. Zdaj je, kot pravijo v Bruslju, Sloveniji in Evropski komisiji posredoval osnutek poročila in ju pozval, da podata pripombe v povezavi z ugotovljenimi napakami. Od sedmih projektov sta bila dva brez napak, pri dveh naj bi šlo za postopkovne napake, pri treh pa so ugotovili napake z različnimi finančnimi posledicami.

Pri avtomobilskem razvojnem centru naj bi bilo dodeljene preveč državne pomoči, pri projektu računalništva v oblaku naj bi sofinancirali neupravičene stroške, pri graditvi fakultete in inštituta pa ugotavljajo napake pri javnih razpisih.

Po neuradnih ocenah ne gre za sistemske napake
V Evropski komisiji poudarjajo, da postopki še niso končani, Slovenija in komisija morata še podati pripombe, računsko sodišče bo končno letno poročilo izdalo novembra. A dodajajo, da komisija vedno spremlja vsako ugotovljeno napako revizorjev in po koncu postopka zahteva od držav članic, da izvedejo potrebne finančne korekcije.

Če potrdijo napake, torej sledijo finančni popravki. O obsegu popravkov pri omenjenih projektih v Bruslju še ne želijo špekulirati. Ta sredstva za državo niso nujno izgubljena, načeloma jih je mogoče prerazporediti na druge, t. i. čiste projekte.

Po nekaterih neuradnih ocenah pri obravnavanih slovenskih primerih ne gre za sistemske napake oziroma hude pomanjkljivosti pri sistemu upravljanja in nadzora evropskih sredstev, kar je lahko podlaga za začasno ustavitev izplačil evropskih sredstev državi članici.