Ob tem poudarjajo, da gre za znak nujnega prestrukturiranja bančnega sektorja in priznanje izgub, ki so se nakopičile v bilancah obeh bank. Odločitev Banke Slovenije, ki ga je z državnim poroštvom v skupnem znesku 1,03 milijarde evrov podprla vlada, viri vidijo kot dobrodošel korak, ki so ga slovenske oblasti v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) in Evropsko komisijo dobro pripravile.

Kot pozitivno viri izpostavljajo tudi vlogo guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in ministrstva za finance, je poročal Radio Slovenija. Finančni ministri bodo jutri v Litvi na neformalni razpravi, za katero v Bruslju pravijo, da ne bo dolga, skušali od finančnega ministra in vodje banke Slovenije izvedeti, katere korake vlada še pripravlja ter se seznaniti s potekom pregleda bančne aktive v desetih slovenskih bankah.

EK vlado poziva k hitremu ukrepanju
Prav to naj bi bila poleg likvidacije obeh bank ključna tema sestanka guvernerja Jazbeca s komisarjem Joaquinom Almunio dopoldne v Bruslju. Pri Evropski komisiji so danes sicer našo državo znova pozvali k hitremu in učinkovitemu ukrepanju.

Tiskovni predstavnik komisarja za denarne zadeve Ollija Rehna Simon O'Connor je dejal, da so razmere v Sloveniji še obvladljive, če bo vlada ukrepala glede bančnega sektorja, javnih financ in strukturnih reform, posebej pri komisiji izpostavljajo tudi privatizacijo.

Tak je bil namreč odgovor na pisanje nemškega tiska, češ da naj bi ECB pritiskal na Slovenijo, naj za ureditev razmer v bančnem sektorju zaprosi za pomoč, česar pri komisiji niso komentirali.

Čez leto dni ECB-ju večje pristojnosti
Evropski poslanci so v Strasbourgu medtem potrdili zakonodajo o evropskem bančnem nadzoru, ki ECB-ju s septembrom prihodnje leto daje pristojnost za nadzor nad poslovanjem 150 največjih bank v EU-ju. Evropski parlament je v zakonodajo uspel vnesti določila, ki naj bi okrepila preglednost dela nadzornikov in njihovo odgovornost.

Čeprav je bil politični dogovor o bančnem nadzoru med Evropskim parlamentom in državami EU-ja dosežen že aprila, so poslanci od ECB-ja pred potrditvijo zakonodaje zahtevali, da pojasni, "kako bo zagotovil preglednost dela nadzornikov in njihovo demokratično odgovornost".

Nov nadzorni sistem namreč prenaša znaten del pristojnosti z nacionalne ravni na raven EU-ja. Evropski poslanci in poslanci nacionalnih parlamentov so zato zahtevali ustrezen demokratičen nadzor nad novim nadzornikom, torej ECB-jem.

EP bo imel dostop do informacij
V skladu s sprejeto zakonodajo in medinstitucionalnim dogovorom bo imel Evropski parlament pravico dostopati do obsežnega nabora informacij. "Najbolj pomemben pri tem je dostop do zapisa razprav v nadzornem odboru ECB-ja, ki bo omogočil njihovo razumevanje, temu pa bo moral biti dodan tudi seznam odločitev odbora. Njegov predsednik bo moral poslancem redno predstavljati delo ECB-ja na področju nadzora bank," so prepričani predstavniki Evropskega parlamenta.

Parlament bo skupaj s Svetom EU-ja tudi soodločal pri imenovanju predsednika in podpredsednika nadzornega odbora, kar bo povečalo njegovo demokratično odgovornost. Lahko bo zahteval tudi njun odstop. Poslanci bodo imeli pravico nadzornikom postavljati vprašanja in prejeti hiter odgovor, so še dodali.