Dogovor vključuje sprostitev naslednjega obroka posojila v okviru že dogovorjene pomoči in nadaljnjo pomoč v obliki niza ukrepov za zagotovitev vzdržnosti grškega dolga, ki ga bo treba do leta 2022 spraviti "občutno pod" 110 odstotkov BDP-ja.

"Zelo pozdravljam odločitve, ki so jih sprejeli finančni ministri. Zagotovo bodo zmanjšale negotovost ter okrepile zaupanje v Evropo in Grčijo," je poudaril Draghi. Dosegli smo "politični dogovor" o sprostitvi naslednjega obroka posojila Grčiji, pa je po koncu zasedanja dejal vodja evrske skupine Jean-Claude Juncker. "Ne gre samo za denar, to je obljuba boljše prihodnosti za Grčijo in območje evra kot celoto," je poudaril. Dogovor je bilo po njegovih besedah "zelo težko" doseči, od vseh udeležencev je terjal veliko truda.

Nadaljnje dodeljevanje pomoči Grčiji bodo sicer spremljali še strožji pogoji kot doslej. Država bo morala sprejeti nove instrumente za krepitev izvajanja varčevalnih ukrepov in reform, ki jih je obljubila v zameno za pomoč. Grška vlada bo tako po Junckerjevih besedah pripravila "zelo zanesljiva orodja, ki bodo v prihodnje preprečila morebitne zdrse". Prav tako Grčija po besedah vodje evrske skupine v bližnji prihodnosti tudi sama načrtuje nekatere nove ukrepe za znižanje dolga.

Na podlagi vsega tega bodo članice evrskega območja zdaj zagnale nacionalne postopke, ki jih morajo izvesti za odobritev naslednjega obroka posojil iz začasnega kriznega mehanizma EFSF, ki znaša 43,7 milijarde evrov. 34,4 milijarde evrov - od tega 10,6 milijarde za financiranje proračuna in 23,8 milijarde za dokapitalizacijo bank - bo izplačanih decembra. Preostalo pa bo izplačano v treh "podobrokih" v prvem četrtletju prihodnjega leta - pod pogojem, da bo Grčija uresničila zahteve oziroma "mejnike", o katerih se bo dogovorila s trojko in ki bodo morali vključevati izvedbo dogovorjene davčne reforme do januarja.

Evrska skupina pričakuje, da bo lahko o izplačilu tranše formalno odločila 13. decembra. Do takrat morajo članice izvesti vse notranje postopke, prav tako naj bi bil do takrat opravljen pregled izida operacije, v kateri naj bi Grčija po ugodni ceni odkupila del svojega dolga.

Znižanje za 100 točk
Medtem ko evrska skupina omenjene operacije odkupa dolga ne določa kot pogoj za izplačilo tranše, pa je bila prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde izrecnejša: odboru IMF-a bo sprostitev njihovega dela tranše priporočila, ko bo končana omenjena operacija odkupa dolga. IMF je v zameno za nadaljnjo pomoč Grčiji vztrajal tudi, da morajo članice območja evra sprejeti odločitve za zagotovitev vzdržnosti grškega dolga, ki bi ga morala država leta 2020 spraviti pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), vendar ji to brez dodatnih ukrepov očitno ne bi uspelo. Po napovedih Evropske komisije naj bi se njen dolg prihodnje leto povzpel celo na 190 odstotkov BDP-ja.

Članice evrskega območja so se zavezale k štirim ukrepom, s katerimi naj bi pripomogle k temu, da se bo grški dolg leta 2016 znižal na 175 odstotkov BDP-ja, leta 2020 na 124 odstotkov BDP-ja, leta 2022 pa na "občutno pod" 110 odstotkov BDP-ja. To naj bi dosegle z dodatno pomočjo državi: z znižanjem obrestnih mer na že odobrena posojila Grčiji za 100 bazičnih točk - z izjemo držav, ki so v programu pomoči, z znižanjem stroškov Grčije za plačila garancij na posojila EFSF za 10 bazičnih točk, s podaljšanjem ročnosti posojil za 15 let in z odlogom plačil obresti za posojila EFSF-ja za deset let ter z odpovedjo delu dobička nacionalnih centralnih bank od grških obveznic.

Tajni sestanek v Parizu
Samo desetletni odlog plačil obresti na posojila EFSF-ja zmanjša breme Grčije za 44 milijard evrov, znižanje stroškov za plačila garancij pa za 600 milijonov evrov, je pojasnil vodja EFSF-ja Klaus Regling. Ključno je tudi to, da so se finančni ministri držav v območju evra zavezali, da bodo po potrebi proučili dodatne ukrepe in pomoč, vključno z znižanjem stopnje sofinanciranja Grčije pri črpanju sredstev iz strukturnih skladov in nadaljnje znižanje obrestnih mer za posojila Grčiji. To utira pot tudi morebitnemu odpisu dolga v prihodnje.

Možnost, da bi Grčiji tudi javni upniki odpisali del dolga, potem ko so ji zasebni upniki že odpisali za približno 107 milijard evrov dolga, se sicer omenja vse glasneje. Že pri omenjenih ukrepih sicer gre za kleščenje dolga, a v glavnem z zniževanjem stroškov zadolževanja, ki ne pomeni odpisa glavnice. Nemška časnika Spiegel in Welt am Sonntag sta v nedeljo pisala o tem, da je bil pretekli teden v Parizu tajni sestanek glavnih igralcev v grški drami, ki so razpravljali o delnem odpisu dolga leta 2015, s katerim bi se ta do leta 2020 znižal na 70 odstotkov BDP-ja.