V današnji razpravi zunanjih ministrov je bilo po besedah ministrice Fajon "vsesplošno strinjanje, da moramo ta pritisk na Črno goro nadaljevati, da z ustavnim sodiščem, z imenovanjem manjkajočih sodnikov ta država stopi iz globoke politične in institucionalne krize".

Povedala je, da se države članice po svojih kanalih pogovarjajo s predstavniki političnih strank in jim sporočajo, da bo februarski poizkus za imenovanje ustavnih sodnikov že šesti in da mora uspeti, sicer bo Črna gora skrenila z evropske poti.

Kot je še dejala, sta skupaj z avstrijskim kolegom Alexandrom Schallenbergom v poročilu o svojem decembrskem obisku v Podgorici ministrom drugih članic povedala, da so postopki za vzpostavitev delujočega ustavnega sodišča v teku. Ministri so se zavezali tudi k nadaljnji pomoči tej zahodnobalkanski državi, je povedala Fajon.

O dogajanju v Črni gori in drugih zahodnobalkanskih državah, ki jih je obiskala v zadnjih mesecih, je ministrica danes govorila tudi na dvostranskih srečanjih z evropskim komisarjem za širitev Oliverjem Varhelyijem in posebnim odposlancem EU za dialog med Srbijo in Kosovom Miroslavom Lajčakom.

Fajon je decembra skupaj z avstrijskim kolegom obiskala Podgorico v imenu visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Josepa Borrella. Vodja slovenske diplomacije pa je državo obiskala tudi sredi tega meseca.

O dogajanju v Črni gori in drugih zahodnobalkanskih državah, ki jih je obiskala v zadnjih mesecih, je ministrica govorila tudi na dvostranskih srečanjih z evropskim komisarjem za širitev Oliverjem Varhelyijem in posebnim odposlancem EU-ja za dialog med Srbijo in Kosovom Miroslavom Lajčakom.

O upravljanju migracij na zahodnobalkanski poti

Fajon jev Bruslju z italijanskim kolegom Antoniem Tajanijem govorila o sodelovanju pri upravljanju migracij na zahodnobalkanski migracijski poti po vstopu Hrvaške v schengen. Zagotovila mu je, da podatki o migracijah niso tako alarmantni, da bi bilo treba uvajati dodatne ukrepe.

Fajon in Tajani sta v luči njegovega obiska v Sloveniji, ki je predviden za sredino marca, govorila, kako bi lahko slovenska in italijanska policija pomagali pri soočanju z nezakonitimi migracijami na zahodnobalkanski migracijski poti, predvsem v luči hrvaškega vstopa v schengensko območje v začetku meseca.

Podatki glede razmer na zahodnobalkanski poti po informacijah notranjega ministrstva niso tako alarmantni, da bi morali uvajati dodatne ukrepe, je slovenska ministrica zagotovila italijanskemu kolegu.

Slovenija je po njenih besedah pripravljena sodelovati z Italijo pri zaščiti meje, da ne bi prišlo do zaostrovanja pri prehodu za potnike, ki koristijo schengenski prostor. Za tesnejše sodelovanje s Slovenijo pri reševanju migrantske krize, zlasti pri upočasnitvi toka nezakonitih migracij na zahodnobalkanski poti, se je že sredi meseca zavzel italijanski notranji minister Matteo Piantedosi.

"S Slovenijo smo že vzpostavili plodne odnose pri razvoju preiskav in instrumentov za preprečevanje tihotapljenja na balkanski poti," je dejal. Ob tem pa je poudaril, da si Italija želi tudi okrepiti prizadevanja za vračanje migrantov, ki so nezakonito vstopili v Italijo.