"Ukrajina je danes v vojni, Slovenija ves čas ohranja politiko odprtih vrat, tudi v odnosu do Ukrajine," je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon po zasedanju Nata, na katerem so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini in pripravah na julijski vrh voditeljev v Vilni. Razprava o ukrajinskem članstvu sicer trenutno ne poteka in je v kratkem niti ni pričakovati.

V torek se je prvič po šestih letih na ministrski ravni sešla komisija Nato-Ukrajina, kar je po besedah ministrice pomemben znak podpore Ukrajini. To, da je na torkovem zasedanju sodeloval ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski povabljen na vrh, pa kaže tudi na določeno krepitev političnega povezovanja Nata in Ukrajine, je dejala.

"Ampak o samem vstopanju Ukrajine v zavezništvo danes ni bilo razprave in je v kratkem tudi ni pričakovati," je še povedala zunanja ministrica, ki je ministrske kolege seznanila z nedavnim obiskom slovenskega premierja Roberta Goloba v Kijevu.

Slovenija bo gostila konferenco o pregonu vojnih zločinov

Fajon je poleg tega v razpravi opozorila na pomen odgovornosti za iskanje oziroma odkrivanje vseh odgovornih za hudodelstva in grozljive zločine, ki se dogajajo zaradi ruske agresije v Ukrajini. Kolege je seznanila z diplomatsko konferenco o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu vojnih zločinov, ki jo bo konec maja gostila Slovenija.

Kakšna naj bo Natova politika do Kitajske?

O ruski agresiji na Ukrajino so govorili tudi v okviru razprave o oblikovanju Natove politike do Kitajske, ki bo prav tako ena od tem vrha voditeljev v Litvi. Ministrica je pojasnila, da so eno bolj poglobljeno razpravo opravili tudi že znotraj EU-ja, sama pa v okviru strateškega sveta na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Prevladuje skupna usmeritev, da Kitajsko na eni strani potrebujemo, ko gre za obravnavanje svetovnih izzivov, na drugi strani pa obstaja grožnja hibridnih oziroma kibernetskih tveganj, je povedala.

"Glede na to, da v teh dneh na Kitajsko odhaja veliko evropskih voditeljev, je eno od skupnih sporočil lahko tudi to, da bi kitajskega predsednika Ši Džinpinga prepričali, da opravi pogovor tudi z ukrajinskim predsednikom Zelenskim," je povedala. K temu je po njenih besedah pozvalo tudi več drugih ministrov.

Povečanje obrambnih izdatkov

Poleg nadaljnje podpore Ukrajini in politike do Kitajske bo med temami julijskega vrha še določitev nove zaveze glede obrambnih izdatkov. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pričakuje, da bosta po novem dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo spodnja meja, ne več zgornja.

Slovenija je lani za obrambo namenila 1,26 odstotka BDP-ja, kar jo še vedno uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki, v pred kratkim sprejeti resoluciji pa se je zavezala, da bo do leta 2030 izdatke zvišala na dva odstotka BDP-ja. Pri tem je ministrica poudarila, da ne gre zgolj za vojsko in orožje, kot si marsikdo predstavlja, ampak tudi za različne operacije reševanja, civilne zaščite in podobno.