Najbolj ostro sta se spopadli Francija in Velika Britanija, in sicer ob vprašanju proračunskega povračila ali rabata. Nove članice in predvsem Nemčija so bile sinoči bolj spravljive. Predsedujoči Luksemburgu Jean-Claude Juncker je nakazal, da je skrajni rok za sklenitev kompromisa glede dolgoročnega proračuna sobota zjutraj.

Državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol je po koncu konklava dejal, da je Slovenija v osnovi sicer zadovoljna s kompromisnim predlogom luksemburškega predsedstva, vendar pa želi še nekatere spremembe pri ciljih povezave in popravke v korist naše države, sploh na področju kohezijske politike.

Velika Britanija ne bo popustila
Britanski finančni minister Gordon Brown je pred sestankom dejal, da bo Velika Britanija razmislila o vsakem predlogu, ki ga bo EU ponudil v zvezi z britanskim rabatom, hkrati pa je opozoril, da bodo uporabili veto na vsak predlog, ki ne bo v skladu z britanskimi interesi.

Velika Britanija pričakuje, da bodo predlogi o prihodnji finančni perspektivi Unije vsebovali natančen pregled kmetijskih subvencij in stroškov za pomoč revnim regijam, zaradi katerih je zdajšnji proračun Unije nepošten.

Zadnji predlog precej okleščen
Podlaga za pogovore je zadnja različica kompromisnega predloga perspektive, ki jo je v začetku junija predstavilo luksemburško predsedstvo Unije. Z njo je v primerjavi s predlogom Evropske komisije temeljito skrčilo predvidena sredstva za prihodnjo porabo. Ta naj bi znašala 1,06 odstotka bruto nacionalnega dohodka oziroma 871 milijard evrov.

Hrvaška še ni pripravljena za EU
Na srečanju delovne skupine EU-ja za Hrvaško so se dogovorili, da ta država še ni pripravljena za začetek pogajanj za vstop v Unijo. Kot je povedal neimenovani diplomat, je skupina ugotovila, da je Hrvaška sicer dosegla napredek pri sodelovanju s haaškim sodiščem, vendar pa še ne dovolj.