Odprta pa so še obrobna vprašanja, kot je, na primer, ali se bodo lahko določenih sestankov udeleževale le članice evrske skupine ali tudi tiste zunaj območja evra.

Temelj pogodbe je sicer novo fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja "uravnoteženi ali v presežku". To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Če bo proračun države bistveno odstopal, bo samodejno sprožen korekcijski mehanizem, ki bo v določenem roku zahteval ukrepe za odpravo kršitev. Mehanizem bo vzpostavila pogodbenica na nacionalni ravni na podlagi enotnih načel, ki jih bo predlagala Evropska komisija.

Fiskalno pravilo bodo morale pogodbenice vnesti v nacionalno pravo v enem letu po uveljavitvi pogodbe skozi "zavezujoče in stalne določbe", pri čemer so zaželene ustavne določbe. Proces zapisa zlatega pravila v ustavo se je pretekli teden začel tudi v Sloveniji.

Pogodba naj bi bila dogovorjena na bližajočem se vrhu in podpisana marca, nato pa bo stekel postopek ratifikacij. Cilj je, da pogodba začne veljati 1. januarja 2013, a za uveljavitev naj bi jo moralo ratificirati 12 članic območja evra.

Slovenija ni za čakanje zadnjih držav
Slovenija po Križaničevih besedah zastopa stališče, naj pogodba začne veljati, ko jo bo ratificiralo 12 držav, kar evrska skupina lahko doseže sorazmerno hitro. Tako ji ne bi treba čakati na zadnje države, saj je pomen ratifikacije pogodbe zelo velik, ker je od tega odvisna pomoč ranljivim državam.

Tudi šef evroskupine Jean-Claude Juncker je sinoči povedal, da bo ratifikacija medvladne pogodbe o fiskalnem paktu pogoj za dostop do finančne pomoči iz stalnega mehanizma za zaščito evra (ESM).

Eno najbolj spornih vprašanj pri pripravi pogodbe je bila vloga Evropske komisije in Sodišča EU-ja pri uveljavljanju pravil. Po osnutku iz preteklega četrtka lahko kršiteljico postavijo pred sodišče druge pogodbenice na lastno pobudo ali na podlagi mnenja komisije.

Če država ne bo upoštevala mnenja sodišča, ki bo lahko preverjalo prenos zlatega pravila v nacionalne zakonodaje, ji v skrajnem primeru grozi kazen v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Te morebitne kazni naj bi se stekale v ESM.

Natančno bo sicer treba vlogo Sodišča EU-ja še opredeliti v izvedbenih aktih. A glede na sedanje izkušnje bo po Križaničevih besedah po odkritju težave treba najprej pripraviti program rešitve te težave, nato pa bosta Evropska komisija in verjetno tudi sodišče preverjala, ali država izvaja ukrepe, predvidene s programom.

Medvladno pogodbo o fiskalnem paktu bodo dorekli voditelji članic Unije na zasedanju v ponedeljek.