"Z vsemi dozdajšnjimi reformami in vsemi, ki bodo še potrebne, je v Grčiji nastalo več priložnosti kot težav. Toda brezposelnost je visoka in ljudje napredka morda še ne vidijo," je dejala Angela Merkel, ki je v Atenah izrazila trdno prepričanje, da bo Grčija izšla iz krize po letih težkih varčevalnih reform. "Trdno sem prepričana, da ima država po zelo, zelo težki fazi brezmejne možnosti, ki jih še ni izkoristila," je dejala skupini mladih grških podjetnikov ob začetku nekajurnega obiska.

Poostrena varnost v Atenah
Angela Merkel je sicer od začetka svetovne gospodarske krize leta 2008 Grčijo obiskala le enkrat. A obisk zibelke Evrope leta 2012 ji zagotovo ni ostal v lepem spominu, saj jo je na trgu Sintagma pred parlamentom v Atenah pričakalo 30.000 ljudi. Med drugim so bili opremljeni s fotografijami kanclerke v uniformi častnika enot SS in s Hitlerjevimi brčicami. V nemški kanclerki namreč številni Grki vidijo glavnega krivca in nekakšen simbol bolečih varčevalnih ukrepov, ki so jih morali sprejeti v zameno za mednarodno denarno posojilo.

Ravno zato je ob njenem obisku policija poostrila varnost in postavila močan policijski kordon okoli hotela v Atenah in sedeža vlade, kjer se bo Merklova sestala z grškim premierjem Antonisom Samarasom. V četrtek je v Atenah pred grško centralno banko eksplodiral močan avtomobil bomba.

Enega od današnjih protestov organizira radikalna levičarska stranka Siriza, ki odločno nasprotuje varčevalnim ukrepom. Njen vodja Aleksis Cipras je kandidat za predsednika Evropske komisije na majskih evropskih volitvah. Cipras je za avstrijsko televizijo ORF dejal, da se morajo Grki paziti daril Merklove in da varčevalni ukrepi, ki so Grčijo pahnili v recesijo, grozijo vsej Evropi. "Zdravilo, ki je bilo izbrano za Grčijo, je bilo za državo bolj pogubno od bolezni ... soočeni smo z dezintegracijo družbe in humanitarno krizo ter nismo dosegli nobenega od proračunskih ciljev," je opozoril.

Obisk Merklove predvolilno obarvan
A obisk Merklove je med drugim tudi predvolilno obarvan in namenjen pridobivanju podpore vladi pred evropskimi volitvami konec maja. Na teh se namreč zmaga v Grčiji nasmiha levi Sirizi, ostri nasprotnici varčevalnih in drugih protikriznih ukrepov v EU-ju, vladnim strankam pa hud poraz.

Vrnitev na kapitalske trge
Grčija se po štirih letih vrača na kapitalske trge, z izdajo petletnih obveznic po 4,75-odstotni letni obrestni meri pa je zbrala tri milijarde evrov. Konservativna vlada premierja Antonisa Samarasa to razume kot jasen znak, da se globoka finančna kriza v Grčiji končuje, kar naj bi bilo tudi simbolično sporočilo obiska nemške kanclerke.

A večina Grkov pogosto opevanega konca krize ne občuti: brezposelnost presega 27 odstotkov, med mladimi jih je brez dela kar 60 odstotkov, skoraj četrtina prebivalstva živi na robu revščine, BDP se je skrčil za četrtino, prihodki gospodinjstev za kar tretjino. Po letih recesije naj bi imela Grčija letos znova gospodarsko rast.

Grčiji novih 10 milijard evrov, zategovanje pasu se nadaljuje
Grčija je bila prva država, ki je prejela posojilo evrskih držav in Mednarodnega denarnega sklada. Leta 2010 je dobila 110 milijard evrov, kar je bilo premalo, zato je leta 2012 dobila še 130 milijard evrov posojila. Ob tem ji je zasebni sektor odpisal za več kot 100 milijard evrov dolga. Iz drugega programa naj bi sredozemska država izstopila konec letošnjega leta, a bo verjetno potrebovala še prehodno podporo.