Slovenski premier je pred srečanjem na Ptuju s hrvaško kolegico in srbskim predsednikom izrazil upanje, da bo srečanje na Ptuju pripomoglo k dobremu razumevanju med državami, kar je pomembno za dobro razumevanje v celotni regiji.

Voditelji so se sestali na ptujskem gradu, po srečanju pa so se odpravili še proti mestni hiši in se sprehodili po starem mestnem jedru Ptuja.

Pred začetkom konference o Zahodnem Balkanu z naslovom "Skupaj za Evropsko unijo: Prispevek Zahodnega Balkana k evropski prihodnosti", ki bo na Brdu pri Kranju potekala 20. marca, ostaja odprto predvsem vprašanje, povezano z (ne)sodelovanjem Srbije in Kosova. Beograd namreč vztraja, da lahko Kosovo sodeluje le pod imenom "Kosovo-Unmik".

Srbija ne nasprotuje sodelovanju Kosova-Unmika
Pahor je po srečanju trojice povedal, da so sogovorniki uspeli, ne sicer v celoti, rešiti "vsa vprašanja, ki so bodisi statusno ali vsebinsko povezana s konferenco". Tadić je ponovil stališče, da je predpogoj Beograda za sodelovanje na konferenci, da bo Kosovo "sodelovalo v formatu, ki je v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN-a 1244".

Sogovorniki so v en glas zatrdili, da so se dogovorili o tesnejšem gospodarskem sodelovanju, ki ga je okrnila svetovna gospodarska kriza. Strinjali so se, da obstaja na območju jugovzhodne Evrope potreba po vzpostavitvi dobrega političnega ozračja, katerega rezultat ne bi bilo samo članstvo v EU-ju, ampak tudi zagotovitev pomembnih investicij in odpiranja delovnih mest.

Priložnost za razvoj gospodarstev in ohranitev delovnih mest
Pahor je povedal, da si želijo okrepiti sodelovanje, odprtje trgov treh držav in njihov skupen nastop na tretjih trgih. Tadić je sestanek označil za zelo pomemben in za "priložnost za iskanje notranjih resursov za razvoj ekonomij treh držav in ohranitev delovnih mest".

"Personalna trilaterala" naj bi se prihodnjič sestala na Hrvaškem, nato pa še v Beogradu. Srečanja trojice bodo po mnenju srbskega predsednika prispevala k sprostitvi političnih odnosov med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo ter v celotni regiji, kjer želijo države svojo pot nadaljevati v EU-ju.

Kosorjeva: Slovenija in Hrvaška sta lahko zgled reševanja težav
Hrvaška premierka je srečanje pozdravila kot "nadaljevanje dobre in uspešne zgodbe predvsem v odnosih med Slovenijo in Hrvaško" in se zavzela, da bi se zaupanje, sposobnosti in pripravljenost na reševanje težav, ki sta jih pokazali slovenska in hrvaška stran, uveljavilo tudi pri reševanju drugih težav. "Odločnost držav jugovzhodne Evrope na evropski poti mora biti razbremenjena dvostranskih odprtih vprašanj in težav," je dodala Kosorjeva in ocenila, da bo mnoge odgovore mogoče najti na konferenci na Brdu pri Kranju.