Kot je navedel Priit Pikamäe, je namen slovenske tožbe, da ugotovi ravnanje članice, ki je v nasprotju s pravom EU-ja in doseči, da se to ravnanje konča. Mednarodno pravo pa EU zavezuje v natančno določenih primerih, razmejitev državnega ozemlja pa ne spada na področje pristojnosti Unije in torej Sodišča EU-ja, je izpostavil generalni pravobranilec.

Ali arbitražna razsodba zavezuje Unijo?
Najprej bi bilo treba po njegovem mnenju proučiti razmerje med arbitražnim sporazumom, arbitražno razsodbo ter pravom EU-ja in preveriti, ali sporazum in razsodba Unijo zavezujeta. Kot je v zvezi s tem razmerjem ugotovil sam, "to ne spada od nobenega od navedenih primerov, v katerih mednarodno pravo zavezuje Unijo". EU namreč "zavezujejo mednarodne konvencije, ki jih je sklenila na podlagi določb pogodb, mednarodne konvencije, za katere je prevzela pristojnosti, ki so jih prej izvajale države članice, in običajna pravila mednarodnega prava, kadar izvaja svoje pristojnosti".

"Mednarodne konvencije, ki s temi primeri niso zajete, niso akti unije niti unije ne zavezujejo," je poudaril v povzetku mnenja, ki je objavljeno na spletnih straneh sodišča. V skladu s tem je Pikamäe glede očitka kršitve vrednot pravne države in načela lojalnega sodelovanja menil, da sta ti problematiki "le akcesorni v razmerju do vprašanja določitve meje med zadevnima državama članicama na kopnem in na morju ter da Sodišče EU zato ni pristojno za odločanje o teh očitkih".

Sorodna novica Grabar Kitarovič: Arbitraža je mrtva. Šarec: Dvostranski pogovori ne pridejo v poštev.

"Arbitražna razsodba med ni bila izvršena, z vidika EU-ja torej meja med članicama ni bila določena"

Glede očitkov neizpolnjevanja obveznosti iz skupne ribiške politike, nadzora meja in pomorskega prostorskega načrtovanja je generalnipravobranilec ugotovil, "da se Slovenija opira na premiso, da je bila meja določena z arbitražno razsodbo (...) vendar ta razsodba v odnosih med državama članicama ni bila izvršena". Na podlagi tega Pikamäesklepa, da "z vidika prava EU meja med tema državama članicama ni bila določena".

Generalni pravobranilec je iz tega izpeljal, "da želi tako Slovenija implicitno doseči izvršitev arbitražne razsodbe, kar ne spada na področje pristojnosti EU". Iz tega je zaključil, "da so domnevne kršitve prava EU akcesorne v razmerju do vprašanja določitve meje med Hrvaško in Slovenijo, taka določitev pa po svojem bistvu pomeni vprašanje mednarodnega javnega prava, za katero Sodišče EU ni pristojno", še piše v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na spletnih straneh Sodišča EU.

Slovenski politični vrh vztraja pri arbitražni razsodbi
V Sloveniji kljub mnenju pravobranilca politični vrh vztraja pri uveljavitvi arbitražne razsodbe in opozarja, da je treba glede veljavnosti tožbe počakati na Sodišče EU. Mnenje generalnega pravobranilca za sodišče ni zavezujoče. Zdaj bodo o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe začeli razsojati sodniki. Sodbo se pričakuje v nekaj mesecih, neuradno v prvem četrtletju prihodnjega leta

O kršenju evropskega prava s strani Hrvaške bodo zdaj začeli odločati sodniki
Sodišče EU je v sporočilu za javnost posebej izpostavilo, da sklepni predlogi generalnega pravobranilca za sodišče niso zavezujoči. "Naloga generalnih pravobranilcev je, da sodišču popolnoma neodvisno predlagajo pravno rešitev zadeve, ki jo obravnavajo," pojasnjujejo.

Zdaj bodo o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe začeli razsojati sodniki. Sodba naj bi bila znana do poletja.

Če bo sodišče potrdilo mnenje pravobranilca in torej ugotovilo, da za primer ni pristojno, se bo postopek s tem končal. Če pa se bodo sodniki odločili, da je tožba dopustna ali delno dopustna, pa bo sledila obravnava o vsebini ter nato še drugo mnenje pravobranilca in druga sodba.

Pomembnejši je primer, manj verjetno je, da bo sodba sledila mnenju pravobranilca. Primer slovenske tožbe proti Hrvaški je zelo pomemben, ker gre za enega redkih primerov tožbe članice proti članici, ker gre za politično izjemno občutljiv primer in ker je zadeva povezana z mednarodnim pravom in kot takšna za sodišče pomemben presedens, pojasnjujejo na sodišču. Sodišče EU-ja o dopustnosti in vsebini slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže odloča povsem ločeno, kar je zelo redko.