"Enotnost, ki smo jo pokazali in jo še vedno kažemo pri obsodbi ruskega agresorja in podpori ukrajinskemu ljudstvu, moramo pokazati tudi pri obsodbi izraelskega agresorja ter podpori palestinskemu ljudstvu. Povrniti bi morali kredibilnost in zaupanje EU-ju na Zahodnem Balkanu in pospešiti politične procese pristopnih pogajanj teh držav, ker je ravno vključenost v skupen projekt miru antipod etničnim trenjem in sovražnemu nacionalizmu. Vključenost v EU predstavlja velik korak k izboljšanju kakovosti življenja tamkajšnjega prebivalstva," je dejala Joveva.

Na področju migracij bodo po njenih besedah ključni implementacija skupnega evropskega zakonodajnega okvira in skupna prizadevanja pri nadzoru zunanjih meja EU-ja. Predlagajo okrepitev Frontexa in vzpostavitev posebnega evropskega organa za koordinacijo integracije priseljencev. Joveva pa pri tem dodaja, da se varnost in solidarnost ne izključujeta.

Zavzela se je za konsenz, na katerem mora temeljiti delovanje EU-ja, hkrati pa je poudarila, da je "kakršna koli normalizacija skrajnih stališč absolutno nedopustna".

Glede zelenega prehoda se zavzema za zmanjševanje toplogrednih plinov in poudarila, da se ne sme izvajati na plečih ljudi.

Po vzoru sklada za okrevanje in odpornost bi morali razmisliti o novih možnostih financiranja, da bi naredili "korak naprej pri strateški neodvisnosti, zaščiti okolja in zmanjšanju neenakosti", meni. Po zgledu minimalne plače bi morali uzakoniti tudi minimalno pokojnino in narediti jamstvo za starejše.

Opozorili so tudi na pravico do pitne vode

Dele programa so predstavili še drugi kandidati z liste. Na področju kmetijstva so poudarili pomen zdrave, kakovostne in lokalno predelane hrane, poleg prehranske samozadostnosti pa poudarili pomen obnovljivih virov energije. Opozorili so na pravico do pitne vode, varstvo voda in poplavno varnost.

Menijo, da mora imeti EU ničelno toleranco v boju proti korupciji, podpirati svobodo medijev, pravice manjšin in enakopravnost vseh državljanov EU. Pri tem so poudarili pravico žensk do splava.

Med drugim so napovedali še zavzemanje za plačano pripravništvo, znižanje starosti za volilno udeležbo na 16 let povsod v EU-ju in prenehanje premikanja ure. Joveva je ponovila, da bo zanje uspeh, če dosežejo enako ali več od tega, kar imajo zdaj.

Na vprašanje glede razdrobljenosti strank na levici pa je dejala, da letos kandidira manj list kot leta 2019. "Več, kot je izbire, boljše je verjetno tudi za demokratičnost kot tako. Imam pa raje takšno demokracijo kot mogoče na kakem drugem političnem polu, ko se vsi zanašajo samo na enega velikega vodjo in so odvisni samo od njega," je dodala.