"Ne, nisem razočaran. Zakaj bi bil? Menim, da je bil danes vseeno narejen pomemben premik na to temo, ne nazadnje je bila opravljena zelo poglobljena razprava, trajala je kar nekaj ur," je povedal v izjavi za novinarje po prvem dnevu svojega prvega zasedanja Evropskega sveta.

Po njegovem mnenju je prav, da se je to zgodilo, saj so po eni strani Bosno in Hercegovino potegnili iz neke vrste evropske pozabe, v kateri je bila dolga leta. Na drugi strani pa so tudi zastavili neko okvirno časovnico, v kateri se bo ta tema vnovič pojavila na Evropskem svetu, in bodo nato prišli tudi do konkretne rešitve.

Naslednji korak bo po njegovih besedah poročilo Evropske komisije o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, določenih v mnenju Evropske komisije o kandidaturi BiH-a. V njem se bo osredotočila na tista merila, ki so ključna za to, da bi BiH-u lahko podelili kandidaturo.

To je po Golobovih besedah čisto tehnokratski pristop, ampak je enak, kot je bil uporabljen v primeru Ukrajine in Moldavije. Tako da je s tega vidika ta proceduralni pristop ustrezen, je ocenil premier.

Ukrajina in Moldavija prejeli status kandidatk

Sorodna novica Voditelji članic EU-ja Ukrajini in Moldaviji podelili status kandidatke za članstvo

Spomnimo, voditelji članic Unije so v četrtek Ukrajini in Moldaviji podelili status kandidatk za članstvo. Podelitev statusa kandidatke ni bila vprašljiva in po mnenju vodilnih evropskih politikov je bila včerajšnja odločitev voditeljev zgodovinska, je za Radio Slovenija poročal dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Igor Jurič.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prepričana, da se vsem trem državam – Ukrajini, Moldaviji in Gruziji – odpira priložnost za vstop v Unijo in zarisuje nadaljna pot. Čeprav je pred vsemi še veliko trdega dela in reform, je prepričana, da se bodo, kolikor se le da hitro, pomikale po evropski poti, še poroča Igor Jurič.

Golob: Prejem statusa kandidatke odvisen tudi od oblasti BiH-a

Komisija bo poročilo glede BiH-a predvidoma pripravila do oktobra, nakar se bo lahko bolje presojalo, kakšna bo realna časovnica.

"Čisto možno je, da bo tudi že do konca letošnjega leta, ampak to ni odvisno ne od Slovenije, niti ne Evropske komisije, ampak tudi od oblasti v Bosni in Hercegovini," je o tem, kdaj bi lahko BiH prejel status kandidatke, pojasnil premier.

Tanja Fajon: To je uspeh slovenske diplomacije

Čeprav pobuda Slovenije, da poleg Ukrajine in Moldavije status kandidatke za članstvo v EU-ju na tokratnem vrhu v Bruslju prejme tudi BiH, ni prinesla konkretnega rezultata, je zunanja ministrica Tanja Fajon zelo zadovoljna. Slovenija je namreč s to pobudo po njenem mnenju odprla zelo pomembno razpravo in pokazala proaktivnost in enotnost.

"Čeprav nismo dosegli velikopoteznega cilja, sem zelo zadovoljna," je glede dogajanja na vrhu EU-ja v četrtek zvečer v izjavi za novinarje po današnji seji strateškega sveta zatrdila Fajon. Kot je dodala, je bilo v bistvu jasno, da jim v enem samem tednu ne more uspeti, status kandidatke za BiH sploh ni bil na dnevnem redu tokratnega Evropskega sveta, a vendarle so s pobudo dosegli veliko.

Odprli so namreč "bistveno pomembnejšo razpravo nasploh o tem, kaj se dogaja s širitvijo Evropske unije", in brez slovenske pobude ta razprava tudi zagotovo ne bi bila "tako glasna in tako žolčna ter iskrena", kot je bila. Slovenija je po besedah Fajonove pokazala "zelo proaktivno politiko do Zahodnega Balkana", predvsem pa enotno in močno zunanjo politiko.

Zato ministrica ta teden ocenjuje "kot uspeh slovenske diplomacije" in kot začetek poti, da se pospešijo postopki približevanja Zahodnega Balkana EU-ju – pridobitev statusa kandidatke za BiH, odprava blokade Severni Makedoniji, začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo ter brezvizumska liberalizacija za Kosovo. To bi okrepilo verodostojnost EU-ja, predvsem pa omililo morebitna varnostna tveganja v regiji.

Obenem je zunanja ministrica pozdravila odločitev voditeljev v Bruslju o dodelitvi statusa kandidatke Ukrajini in Moldaviji za članstvo v EU-ju in podpori evropske perspektive Gruzije.

Slovenski predlog podprle Avstrija, Hrvaška, Madžarska in Španija

Medtem ko so nekatere države članice zagovarjale tovrsten tehnokratski pristop, so druge, med njimi Slovenija, želele dati sporočilo, da Zahodni Balkan ni pozabljen ali odrinjen na stran samo zato, ker v tem trenutku divja vojna v Ukrajini, je dejal.

Največja težava pri iskanju dogovora je bil ravno postopek, ne sama ideja, da se BiH-u podeli status kandidatke. Temu je naklonjena večina držav članic. O tem, kdo je najbolj nasprotoval slovenskemu predlogu, premier ni želel govoriti.

Viri pri EU-ju pa so pojasnili, da sta Slovenijo na zasedanju najmočneje podprli Avstrija in Hrvaška ter po poročanju Igorja Juriča tudi Madžarska in Španija. Največji nasprotnici tega pristopa pa sta Danska in Nizozemska.

V sklepih je Evropski svet zapisal, da je BiH-u pripravljen podeliti status kandidatke za članstvo v EU-ju. Evropsko komisijo so voditelji EU-ja pozvali, naj brez odlašanja poroča o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, da bodo lahko odločili o tem. Slovenija je predlagala, da bi BiH že danes (v petek) podelili status kandidatke.