Slovenija v azilni politiki in na drugih področjih notranjih zadev EU-ja "ne more in ne sme nuditi nadstandardov", temveč se mora držati povprečja EU-ja, je med drugim v Bruslju dejal notranji minister in dodal, da bo to tudi njegova politična prioriteta. Prepričan je namreč, da v teh kriznih razmerah ne gre ponujati nadstandardov.

Kot več drugih članic Unije sicer tudi Slovenija čuti krepitev migracijskih pritiskov, vendar pa razmere niso krizne, je Gorenak še dejal ob robu zasedanja notranjih ministrov EU-ja v Bruslju, na katerem so razpravljali o vzpostavljanju skupnega evropskega azilnega sistema. Pri tem je pojasnil, da so v zadnjih dveh letih prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji narasle za okoli 60 odstotkov. Minister kot zanimivo izpostavlja predvsem to, da prosilci prihajajo iz drugih izvornih držav kot v preteklosti. Medtem ko so bili to prej predvsem ljudje iz držav Zahodnega Balkana in Turčije, so prosilci zdaj predvsem iz Afganistana, Pakistana, Somalije in Sudana.

Gorenak je evropske kolege opozoril, da je "treba dati prednost kakovosti zakonodaje in se šele potem ozirati na časovni pritisk, pod katerim smo, sicer bomo namreč nosili dolgoročne posledice zaradi neučinkovitosti azilnih postopkov, kar bo velika administrativna in tudi finančna obremenitev za države članice".

Težave sedmih držav zaradi nezakonitega priseljevanja
Pomembna tema tokratnega zasedanja je bilo tudi pereče vprašanje nezakonitega priseljevanja, saj se nekatere članice Unije, predvsem zaradi dogodkov na severu Afrike, soočajo z bistveno povečanimi migracijskimi pritiski. Še posebej so izpostavljene Avstrija, Francija, Nizozemska, Švedska, Belgija, Velika Britanija in Nemčija, ki so na zasedanju predstavile dokument o tej problematiki.

Pri tem so se najbolj osredotočile na pritiske na grško-turški meji, ki je za nezakonite priseljence glavna vstopna točka v EU, in pozvale h krepitvi te meje. Grško-turška meja je namreč preslabo nadzorovana, kar je po mnenju sedmerice grožnja enemu največjih dosežkov EU-ja - svobodi gibanja in zagotavljanju varnosti.

"Solidarnosti ni brez medsebojnega zaupanja"
Na koncu so ministri sprejeli sklepe o solidarnosti z državami članicami, ki so pod povečanim pritiskom migracijskih tokov. Gre za različne že obstoječe ukrepe na ravni EU-ja in poudarek na nujnem sodelovanju med vsemi državami članicami, institucijami in agencijami EU-ja pri zagotavljanju takšne pomoči. Gorenak je ob tem poudaril, da "solidarnosti ni brez medsebojnega zaupanja, tega zaupanja pa ni brez zavedanja odgovornosti, da moramo vsi dosledno izvajati zakonodajo EU-ja in druge obveznosti".

Dotaknili so se tudi "večne teme" - schengna
Notranji ministri so govorili tudi o upravljanju schengenskega prostora, kar je po Gorenakovih besedah "večna tema", saj se iz leta v leto in iz meseca v mesec pojavljajo nove težave, ki zahtevajo nove izboljšave. Minister je pri tem poudaril, da je schengen poleg evra tista korist članstva EU-ja, ki jo državljani najbolj občutijo v vsakdanjem življenju.

Glede vprašanja uvedbe začasnega nadzora v schengnu je minister dejal, da stališča med Komisijo in članicami Unije niso kompatibilna ter da Slovenija želi, da odločanje o tem ostane v njeni pristojnosti. "Želim si, da bi to ostalo na ravni držav, kam bodo šli procesi, pa bomo videli," je povedal.