V središču mesta je bil običajen turistični vrvež, pred bankomati sicer nekaj več ljudi, in na to, da se dogaja nekaj pomembnega, bi lahko sklepali le zaradi množice novinarskih ekip. Ko sem dopoldne prečkala trg Sintagma, sem tam naštela vsaj 12 televizijskih ekip. Prav vsi so iskali najboljše kadre.

Konec tedna pa je bilo dogajanja veliko. "Ohi, ohi!" je v petek zvečer odmevalo na osrednjem atenskem trgu, kjer so imeli nasprotniki varčevalnega predloga mednarodnih posojilodajalcev še zadnji shod. Hkrati in samo nekaj sto metrov stran je potekal tudi shod privržencev predloga. Teh je bilo precej manj, med njimi pa je bilo tudi nekaj takšnih, ki so se o tem, kako glasovati, še odločali. "V vsakem primeru bo težko, gre za izbiro med tem, ali umreti pod nožem ali na vislicah."

"Če bo večina ljudi predloge potrdila, bo to katastrofa. To bi bil smrtni udarec za grško gospodarstvo in grško družbo." Mladi Aleksandros, ki ga srečam na Sintagmi, je brezposeln in kot tak tipičen predstavnik svoje generacije v Grčiji. Generacije, ki upanje vidi le v velikih spremembah.

"Kdor trdi, da bo pot zavrnitve predloga lahka, je naiven. To bo težka pot. Vendar je to pot, ki Grkom omogoča prihodnost," je še povedal.

69-letni Atenčan je vse življenje delal na ladji. Pokojnino so mu znižali in težko živi. Tudi on varčevalni politiki nasprotuje: "Nočem tega sistema, teh politikov, vsi so pokvarjeni. Ne bojim se ničesar. Koga naj se bojim, Nemcev, morda njihovega finančnega ministra?"

Osovraženi minister Wolfgang Schäuble je bil glavna "zvezda" plakatov, ki so grške volivce pozivali, naj glasujejo proti. Glede na udeležbo na petkovem shodu nasprotnikov predloga, ki jih je bilo nekajkrat več kot udeležencev shoda privržencev - shoda sta potekala hkrati - je bilo pred referendumom čutiti, da je med Grki veliko uporništva. Toda vse raziskave javnega mnenja so napovedovale zelo tesen izid. Vprašanje je bilo, ali bo zmagal upor ali strah pred posledicami negativne odločitve.

Na volišču v bližini trga Omonia severno od središča Aten je bilo v nedeljo zjutraj le nekaj starejših volivcev. Tako rekoč vsi, ki sem jih vprašala, kaj so obkrožili, so rekli, "ZA".

"Starejši ljudje se bojijo za svoje prihranke, za svoje pokojnine," mi je pozneje razlagal mlajši fant. "Tudi moji starši so v zadnjih dneh spremenili mnenje. Pred tednom dni bi glasovali PROTI, toda zdaj, ko so že ves teden zaprte banke, so si premislili. Strah jih je. Sam sem bolj levo usmerjen, toda kljub temu mislim, da je ta referendum sramota za Grčijo. Ta vlada pa je amaterska. Če se je Cipras že odločil za referendum, bi moral takoj onemogočiti odtok kapitala iz države. Tako pa je v treh dneh iz bank odšlo tri milijarde evrov."

Na volišču v bogati atenski četrti Kolonaki so prav vsi volivci, ki sem jih ogovorila, glasovali "ZA". "Ker hočemo, da Grčija ostane v Evropski uniji. To je prava pot za Grčijo. Drugačna odločitev bi pomenila katastrofo."

Končno naletim na moškega, ki ima na majici nalepko z napisom "Oxi". "Prvi ste, ki ga srečam tu in bo glasoval proti," mu povem, vendar mi odgovori, da je na tem volišču le opazovalec. Nato mi razloži, da gre za sosesko, kjer je velika večina naklonjena konservativcem, ki Ciprasov predlog zavračajo. Prepričan pa je, da bo večina Grkov vendarle drugačnega mnenja.

Kot se izkaže zvečer, po objavi prvih izidov, se je tako tudi zgodilo. To je bil dan za demokracijo, dan upora Grkov proti izsiljevanju in poniževanju, se je glasilo sporočilo ljudi, ki so pred parlamentom sproščeno proslavljali izid referenduma. V zanosu referendumske zmage so nekateri celo pripovedovali, da je to le prvi korak, ki mu mora slediti izstop iz evra in Evropske unije kot kluba, ki služi le bogatim. Vendar večina Grkov tako drastičnim ukrepom ni naklonjena.

Pogajanja se danes začenjajo znova, sporoča Grčija. Grška vlada, ki je dobila prepričljiv mandat svojih volivcev, zdaj Evropi dokazuje, da je v zibelki demokracije ta še vedno živa.