Tako rekoč vsi se strinjajo, da ima Grčija po nedeljskem odločnem "ne" na voljo le same slabe možnosti. Trenutno je največ odvisno od tega, kako se bo popoldne odločila Evropska centralna banka, ki bo razpravljala o tem, ali bo odobrila povečanje nujne likvidnostne pomoči (ELA) grškim bankam. Grška centralna banka je že v nedeljo uradno zaprosila za dvig teh sredstev, ki so zdaj omejena na 89 milijard evrov. Če bo ECB prošnjo Atenam odobril in zvišal zgornjo mejo izredne likvidnostne pomoči, bo s tem grškim bankam omogočil, da v torek le odprejo vrata. Če bodo v Frankfurtu višino pomoči ohranili nespremenjeno, bi pomenilo, da bi Grke čakalo še kar nekaj dni brez dostopa do bančnih računov in z omejitvami za dvig gotovine z bankomatov.

V najbolj črnem scenariju pa bi ECB pomoč odpravil, kar pa bi za grški bančni sistem pomenilo potop.

Ključen je sicer 20. julij, ko se izteče rok, do katerega mora Grčija vrniti 3,5 milijarde evrov dolga ECB-ju. Če Grčija tega dolga ne bo pravočasno poplačala, ECB po mnenju strokovnjakov grškim bankam ne bo mogel več nuditi nujne likvidnostne pomoči.

A pojdimo po vrsti.

Prvi scenarij: po neuspešnih pogajanjih Grčija izstopi iz evroobmočja
Grški premier Aleksis Cipras sicer ves čas vztraja, da izid referenduma ne pomeni tudi preloma z Evropo, temveč zmago demokracije, ki krepi moč naroda v pogajanjih s posojilodajalci za rešitev krize. A vodilni predstavniki institucij Evropske unije so pred referendumom jasno povedali, da bo "ne" dramatično oslabil položaj Grčije in nevarno povečal možnosti za izstop države iz območja evra.

Tako nemški ministri kot voditelja Italije in Francije so nedeljski referendum razumeli kot izbiro - ostati v evru ali ne. Nemški podkancler in minister Sigmar Gabriel je izjavil, da je grški premier "porušil zadnje mostove, prek katerih bi se Evropa in Grčija lahko pomikali proti kompromisu". Slovaški finančni minister Peter Kažimir je dejal, da se zdi "nočna mora arhitektov evra, da bi lahko ena izmed držav zapustila klub, po grškem 'ne' realističen scenarij", poljska premierka Eva Kopacz pa, da gre verjetno "za nov korak k izstopu Aten iz evroobmočja".

Drugi scenarij: po propadu grških bank sledi grexit ... ali dogovor
Prav tako ni jasno, kaj vse lahko vključuje načrt B. Grexit se ne bi zgodil čez noč, odvisen je od odločitev Evropske centralne banke v teh dneh. Brez likvidnostne podpore ECB-ja bi grška vlada najverjetneje morala začeti izdajati zadolžnice (po angleško IOU - "I owe you"), kar pomeni uvedbo vzporedne valute, ki bi bila velik korak h grexitu. Uvedbi vzporedne valute bi sledila obuditev nekdanje valute, drahme. Postopki, kako bi to izpeljali, bi se morali spisati na novo, nujno bi bilo treba najti pravne postopke, na osnovi katerih bi Grčija zapustila evroobmočje ali vsaj zamrznila svoje članstvo. Nekateri že omenjajo člen 352 pogodbe o Evropski uniji, ki govori o "izrednih ukrepih", a je zanj potrebno soglasje vseh drugih članic.

Če bi Grki presedlali na novo valuto, bi ta v primerjavi z evrom izgubila veliko vrednosti. Po ocenah Bloomberga bi Grki na začetku doživeli 30-40-odstotni padec svoje kupne moči. Nato bi vrednost drahme še padala, cene bi se dvignile in inflacija bi naredila svoje. Po nekaj mesecih bi se po optimističnem scenariju zaradi varčevanja in prihodkov od turizma vrednost drahme ustalila, po pesimističnem pa bi grško gospodarstvo doživelo nenadzorovani "prosti pad", ki bi Atene kljub vsem naporom prisilil v nov dogovor z mednarodnimi upniki.

Po poročanju Telegrapha je eden najvidnejših predstavnikov grške vladajoče stranke Siriza izjavil, da načrtujejo "drastične ukrepe za dvig likvidnosti in utrditve bančnega sistema", če jim ECB ne bo dal dovolj možnosti, da "zadihajo". "Če bo treba, bomo uvedli vzporedno valuto v elektronski obliki, po vzoru kalifornijskih zadolžnic. To bi morali storiti že pred tednom," je dejal. Spomnimo, Kalifornija je med gospodarsko krizo leta 2008 zaradi likvidnostnih težav uvedla začasne bone, da je lahko poplačala račune dobaviteljem.

Tretji scenarij: Grčija in trojka se dogovorita in preprečita propad grških bank
Ta možnost se zdi za zdaj najmanj verjetna. Osnova za sporazum bi lahko bila poteza pred referendumom, ko je Cipras privolil v velik del predlaganih ukrepov trojke. Razlika pa je bila, da je želel, da tretji del pomoči Grčiji znaša 29,1 milijardo evrov in da ne gre za zadnjo tranšo drugega dela pomoči, kot so mu predlagali v Bruslju. Na pogajanja pa bo nedvomno prišel "oborožen" tudi s poročilom Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v katerem so zapisali, da Grčijo lahko reši le znaten odpis dolgov in da bi Grčija do konca leta 2018 potrebovala še 52 milijard evrov za pokritje svojih finančnih potreb.

Mogoči pa so tudi vmesni scenariji, na primer da Grčija kljub plačilni nesposobnosti z nekakšno ustvarjalno rešitvijo ostane v območju evra.