T. i. zakon o humanitarni krizi je grški parlament sprejel kljub pritiskom iz Evropske unije. Predstavnik Evropske komisije v Atenah Declan Costello je namreč grško vlado pozval, da prepreči glasovanje v parlamentu o ukrepih, ki jih v Bruslju označujejo za enostranske.

Grški premier Aleksis Cipras se ni uklonil pritiskom in je v čustvenem nagovoru poslancem dejal, da skušajo Grke nekateri tehnokrati prestrašiti z ultimati. Po njegovih besedah je EU, in ne Grčija, tisti, ki mora prenehati enostranska dejanja in se držati danih zavez.

V najnovejšem sporu med grško vlado pod vodstvom levičarske Sirize in mednarodnimi posojilodajalci so Atene zavrnile zahteve iz Bruslja, pozive Evropske komisije pa označile za veto na zakon in dodaten pritisk na Grčijo.

Bruselj je pričakoval posvetovanje
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je zavrnil očitke, da gre za veto na zakon, ki bo najrevnejšim gospodinjstvom zagotovil brezplačno elektriko in bone za hrano. "Popolnoma podpiramo cilj pomagati najranljivejšim in nikakršnega veta ni na zakon o humanitarni krizi," je zatrdil Moscovici, a dejal, da bi se morali v Atenah vseeno najprej posvetovati s posojilodajalci.

Grčija je sporočila, da je komisija vedela za zakon, ki je bil po trditvah Aten omenjen v februarskem dogovoru z EU-jem in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) o podaljšanju pomoči Grčiji.

Zakon proti revščini, ki bo državo stal okoli 200 milijonov evrov, predvideva brezplačno elektriko za najrevnejša gospodinjstva, subvencije za najemnine do 220 evrov za 30.000 družin ter bone za hrano za okoli 300.000 Grkov. Cipras je dejal, da gre za prvi zakon v zadnjih petih letih, ki so ga pripravili v Atenah, in ne evropski tehnokrati.

Poslanci Sirize so se obregnili ob izjave predstavnika Costella, saj so prepričani, da gre za poseganje v zakonodajni proces, kar je sramota za grški parlament.

Mrzlično iskanje denarja
Grčiji grozi, da bo v nekaj tednih ostala brez denarja za poplačilo svojih obveznosti, zato mora nujno čim prej skleniti dogovor z mednarodnimi posojilodajalci. Prejšnji teden sta tehnični skupini posojilodajalcev in grške vlade začeli pogovore o podrobnostih reform, ki so jih Atene obljubile za nadaljevanje finančne pomoči, vendar do zdaj še ni bil dosežen noben napredek.

Grčija še vedno nima dostopa do mednarodnih finančnih trgov, medtem ko so do nove grške vlade skeptični posojilodajalci zamrznili finančno pomoč, zato morajo Atene hitro najti vir financiranja.

Iz Aten so sporočili, da se bo Cipras o težavah financiranja pogovarjal z voditelji EU-ja na vrhu ta teden. Grški premier je že zaprosil za sestanek z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, vodjo ECB-ja Mariom Draghijem in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.