Grčija seznam reformnih ukrepov pripravlja v sodelovanju z institucijami - Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodnim denarnim skladom (IMF). Če bo ocena institucij pozitivna in če ne bo nobena članica območja evra izrazila pomislekov, se pričakuje v torek telekonferenca evroskupine, na kateri naj bi potrdili štirimesečno podaljšanje programa finančne pomoči za Grčijo, dogovorjeno v petek.

Ob morebitnem pozitivnem scenariju naj bi tako evroskupina prižgala zeleno luč za izvedbo vseh še potrebnih postopkov v članicah in na ravni EU-ja za uradno štirimesečno podaljšanje programa, ki se izteče v soboto. Nekatere članice, na primer Nemčija, morajo podaljšanje odobriti v parlamentu. V Sloveniji je ta odločitev v pristojnosti ministrstva za finance, saj so za zdaj odobrena sredstva za Grčijo večja od tistih, ki so že počrpana.

Strukturne reforme
Atene nameravajo partnerice iz evrskega območja prepričati predvsem z ukrepi za uresničitev fiskalnih ciljev in z izvedbo strukturnih reform, na primer za boj proti korupciji in izogibanju davkom in izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja, ki so izpostavljene že v petkovi izjavi evroskupine.

Viri iz grške vlade razkrivajo, da naj bi bil dokument sorazmerno kratek in ne preveč podroben. Grški finančni minister Janis Varufakis je prepričan, da bodo posojilodajalke sprejele grške predloge. "Če dogovora o seznamu reform ne bo, je ta dogovor mrtev," je v petek priznal Varufakis. V soboto je sicer dodal, da bi bil v tem primeru sklican nov sestanek evroskupine.

Z začasno rešitvijo do novega dogovora
Dogovor o štirimesečnem podaljšanju trenutnega programa je sicer le začasna rešitev, saj bodo morale Atene v tem času z mednarodnimi posojilodajalci doseči nov dogovor o reševanju dolžniške krize. Nikos Papas, ki je v grški vladi odgovoren za usklajevanje projektov, je razkril, da bodo pogovori o novem dogovoru v prihodnjem tednu "vsakodnevna bitka", v kateri si bo morala grška stran "vsak centimeter ozemlja priboriti".

Kaj bo s predvolilnimi obljubami?
Grški premier Aleksis Cipras je v sobotnem televizijskem nagovoru poudaril, da mora Grčija še veliko postoriti, da se prebije iz krize, ob tem pa posvaril rojake, da težki časi še niso minili. Za zdaj ni jasno, kaj bo s Ciprasovimi predvolilnimi obljubami, saj je vodja levičarske Sirize obljubil veliko ugodnosti za najranljivejše sloje družbe - na primer zastonj kurilno olje za najrevnejše družine, dvig minimalne plače in najnižjih pokojnin. Prav tako naj bi se več tisoč odpuščenih javnih uslužbencev vrnilo na delovna mesta.

Cipras je v soboto vztrajal, da je Grčija dosegla "pomemben pogajalski uspeh", ki "izključuje varčevanje". Številni pa nasprotno ocenjujejo, da so Atene v Bruslju pomahale z belo zastavo. Med njimi je tudi nekdanji konservativni grški premier Antonis Samaras. "Če so to uspešna pogajanja, kaj bi potem bil neuspeh?" se je vprašal. Tudi opozicijski socialisti so kritični in menijo, da je dogovor Grčijo poslal "kilometre nazaj". Novo vlado so obtožili "teatralnosti za domačo porabo".