Predstavniki trojke mednarodnih posojilodajalcev Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se bodo v Atene vrnili na začetku novembra.
Prav od njihovega pregleda ocene položaja grških javnih financ in izvajanja reform bo odvisno, ali bo močno zadolžena evrska država prejela novo tranšo posojila, vredno milijardo evrov, ali ne.
Pričakuje se sicer, da bo trojka od Grčije zahtevala novo varčevanje. A sporočilo 84-letnega Papuljasa ob koncu vojaške parade, s katero so v Solunu počastili odpor Grkov zoper sile osi med drugo svetovno vojno, je bil jasen: "Grčija ne bo privolila v izsiljevanje, nikoli nismo."

Brezposelnost se je od leta 2008 zvišala za trikrat
Mnenju Papuljasa se pridružuje tudi vlada premierja Antonisa Samarasa. Iz trhle koalicije so namreč že prišla svarila, da si država ne more privoščiti novega krčenja plač javnih uslužbencev in pokojnin.

Grško gospodarstvo se krči že od leta 2008, ko je izbruhnila finančna in gospodarska kriza. Od tedaj se je obseg grškega bruto domačega proizvoda skrčil za 22 odstotkov, stopnja brezposelnosti pa se je zvišala za trikrat, na 27,6 odstotka.

Ostri varčevalni ukrepi
Naraščajoči stroški zadolževanja so državo že pred tremi leti prisilili, da je zaprosila za mednarodno finančno pomoč. Skupaj je trojka državi odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga več kot 100 milijard evrov.

Atene so se v zameno za posojila zavezale k ostremu varčevanju. Skladno s tem so zvišale davke, znižale socialne transferje, pokojnine in plače javnih uslužbencev, v javnem sektorju pa so tudi odpuščale.