Za posebno predstavnico Ovseja za svobodo medijev so imenovali Portugalko Mario Tereso Ribeiro. Za ta položaj je slovenska vlada predlagala nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Kadrovski sveženj štirih imenovanj je na zasedanju vseh 57 držav članic podprlo soglasno.

Za direktorja Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) so imenovali Italijana Mattea Macaccija, Kazahstanec Kairat Abdrahmanov je postal visoki komisar za narodne manjšine.

59-letna Helga Schmid, ki velja za izjemno dobro podkovano v zunanjepolitičnih vprašanjih, je vodila generalni sekretariat Evropske službe za zunanje delovanje in tako igrala ključno vlogo v diplomaciji EU-ja. Kot visoka evropska diplomatka je imela pomembno vlogo pri sklenitvi mednarodnega sporazuma o iranskem jedrskem programu leta 2015.

Schmidova, prva ženska na čelu Ovseja, prevzema vodenje organizacije v času, ko je ta v krizi, kot je priznal tudi predsedujoči Ovseju, albanski premier Edi Rama. Nemčija se je na zasedanju zavzela za okrepitev Ovseja, Rusija pa za njegovo reformo.

Slovensko zunanje ministrstvo je čestitalo novoimenovani generalni sekretarki in vodjem avtonomnih institucij Ovseja, "k imenovanju katerih je s svojim konstruktivnim pristopom pripomogla tudi Slovenija".

Položaj od julija nezaseden

Položaj generalnega sekretarja Ovseja je bil od julija nezaseden, saj se državam ni uspelo dogovoriti, kdo naj nasledi Švicarja Thomasa Gremingerja. Odprti so bili tudi položaji visokega komisarja za manjšine, direktorja Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) ter predstavnika Ovseja za svobodo medijev. Predsedujoča Albanija je predlog svežnja štirih kadrovskih imenovanj delala diskretno do pred nekaj dnevi. Ob različnih interesih in predlogih članic glede imenovanj je pri iskanju podpore za sveženj morala upoštevati tudi željo Rusije, ki je želela svojega predstavnika na najvišjem položaju.

Na zasedanju so bile sprejete tudi odločitve o krepitvi sodelovanja v boju proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu, preprečevanju in boju proti korupciji z digitalizacijo in večji transparentnosti, preprečevanju in odpravi mučenja ter drugega krutega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, reševanju konflikta v Pridnestrju v formatu 5 + 2, sodelovanju Ovseja z azijskimi partnerji.

Organizacija se je letos morala spoprijeti z napetostmi v Belorusiji, kjer so po predsedniških volitvah izbruhnili protesti. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je zavrnil ponudbo Ovseja za posredovanje. Ob rob je bil Ovse potisnjen tudi v konfliktu med Armenijo in Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu. Še vedno traja tudi konflikt na vzhodu Ukrajine.

S 1. januarjem prevzema predsedovanje Ovseja Švedska.