Hrvaška, ki je lani decembra že podpisala pristopno pogodbo, v bistvu ne spada več v širitveni klub. Zanjo komisija letos ne objavlja klasičnega poročila o napredku, temveč poročilo o nadzoru uresničevanja zavez od podpisa pristopne pogodbe do vstopa v Unijo.

Glavno sporočilo je, da je država na dobri poti, a da njeno delo še ni končano. V desetih poglavjih je že izpolnila že vse naloge, v 15 je skoraj na cilju, v preostalih, med katerimi sta konkurenca in pravosodje, pa mora okrepiti prizadevanja.

A država je dejansko že skoraj del Unije. O tem priča tudi podatek, da komisija v poročilu Hrvaško poziva, naj že od začetka leta neformalno sodeluje v evropskem semestru, ciklu tesnejšega usklajevanja proračunskih in reformnih politik članic Unije.

LB dvostransko vprašanje
Poročilo formalno še ni sprejeto, a osnutek, ki bo po pričakovanjih tudi potrjen, kaže, da bo v delu, ki se nanaša na odnose s sosedi, omenjena tudi Ljubljanska banka, in sicer da je Hrvaška potrdila pripravljenost za nadaljevanje pogovorov o LB-ju v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Evropska komisija sicer vseskozi poudarja, da je vprašanje LB dvostransko vprašanje, in državi spodbuja, naj poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev. Ob tem pozdravlja imenovanje dveh strokovnjakov, ki naj bi predlagala rešitev.

Poleg tega so v Bruslju prepričani, da bo pristopna pogodba v vseh državah Unije ratificirana pravočasno, tako da bo Hrvaška 1. julija prihodnje leto lahko postala 28. članica, in menijo, da LB "ni stvar širitvenega procesa". "A pomembno je, da državi rešita to pomembno vprašanje, ki ima zaradi vključenosti preostalih sukcesijskih držav tudi večstranske posledice," je v ponedeljek izjavil tiskovni predstavnik komisarja za širitev Štefana Füleja, Peter Stano.

"Malo napredka"
Komisija v letošnjem širitvenem svežnju sicer na splošno ugotavlja, da je bilo pri reševanju dvostranskih vprašanj, ki zadevajo države na poti v Unijo, v preteklem letu "malo napredka", in poudarja, da ta vprašanja ne smejo ovirati širitvenega procesa.

V tem kontekstu komisija v širitvenem svežnju omenja arbitražni sporazum Slovenije in Hrvaške, ki se je začel izvajati letos. Ta sporazum po njenih navedbah "utira pot za rešitev tega dvostranskega vprašanja in je dober zgled za pot naprej".

Zadnje poročilo o uresničevanju hrvaških zavez na poti v Unijo bo komisija objavila spomladi prihodnje leto. "Ključno je, da Hrvaška zaostri fokus in zagotovi, da bodo priprave končane pravočasno," še poudarjajo v Bruslju.