Hrvaška je odprla poglavji o socialni politiki in zaposlovanju ter o prostem pretoku delavcev. Tako je med slovenskim predsedovanjem skupno odprla štiri poglavja, kar pomeni, da jih bo imela skupaj odprtih 20 od 35, kar pa je manj, kot je pričakovala. Aprila je namreč hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković izrazil željo, da bi do julija odprli še štiri ali pet poglavij, jeseni pa so želeli dobiti datum za končanje pogajanj.

Turčija, ki je tako kot Hrvaška pogajanja začela oktobra 2005, napreduje počasneje, danes pa je prav tako odprla dve poglavji; poglavije o pravu družb in poglavje o intelektualni lastnini.

Sarkozy svari zaradi irskega "ne"
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki bo julija od Slovenije prevzel predsedovanje Evropski uniji, je sicer po ponedeljkovem srečanju Višegrajske skupine dejal, da Hrvaška ne bo mogla vstopiti v EU, če članice zaradi irske zavrnitve ne bodo ratificirale Lizbonske pogodbe.

Rupel: Hrvaška v EU-ju 2009
S tem pa se ne strinjata slovensko predsedstvo EU-ju in komisar za širitev Olli Rehn, ki menita, da širitev in Lizbonska pogodba nista neposredno povezani. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je vodil pristopni konferenci s Turčijo in Hrvaško, je tako poudaril, da lahko Hrvaška postane članica Unije tudi brez Lizbonske pogodbe. "EU je pripravljen na Hrvaško, želimo si, da bi bila Hrvaška čim prej pripravljena na EU." Dodal je, da tehnično in pravno ni povezave med pogodbo in pristopnimi pogajanji Hrvaške, "lahko pa vidim psihološke ali politične težave na cesti". "Nisem jasnovidec, a moja ocena je, da bi Hrvaška lahko vstopila v EU leta 2009 ali 2010."

Turčija pa pričakuje pošteno predsedovanje Francije, čeprav predsednik Sarkozy javno nasprotuje njenemu članstvu v EU-ju. EU je sicer decembra leta 2006 v pogajanjih s Turčijo zamrznil osem poglavij, ker država Cipru ni hotela odpreti svojih letališč in pristanišč, še pet drugih poglavij pa naj bi blokirala Francija.

Ratifikacija se mora nadaljevati
Sicer pa so zunanji ministri Unije na zasedanju v Luksemburgu dejali, da je treba ratifikacijo Lizbonske pogodbe nadaljevati in s tem dokazati, da je živa. "Obžalujemo, kar se je zgodilo, vendar dogodka ne podcenjujemo. V demokraciji je treba spoštovati voljo ljudstva," je po zasedanju še dejal Rupel, ki hkrati tudi predseduje zunanjim ministrom Unije.

Pojasnil je, da so na zasedanju prisluhnili poročilu irskega zunanjega ministra Micheala Martina in predstavnikom Evropske komisije. Ob tem je dodal, da Evropska unija ne doživlja krize in da bo premagala težave. Po njegovem mnenju je še prezgodaj govoriti o konkretnih rešitvah in predlogih.

M. R./A. P.