V osnutku sklepov z zasedanja je zapisano, da je glavna haaška tožilka Carla Del Ponte z zadovoljstvom vzela na znanje prizadevanja Hrvaške, kljub temu pa jo spodbuja, naj jih v prihodnosti še okrepi.

Po napovedi diplomatov sicer ti sklepi ne bodo postali del sklepov vrhunskega zasedanja EU-ja, ki bo konec tedna. Na njem predvidoma splojh ne bodo govorili o Hrvaški ali kateri drugi širitveni temi. Več članic Unije, na čelu z Veliko Britanijo, pred začetkom pogajanj zahteva predajo nekdanjega generala Anteja Gotovine.

Hrvaška še ni pripravljena
V nedeljo je delovna skupina EU-ja za Hrvaško ocenila, da država še ni pripravljena na začetek pogajanj. Sodelovanje s haaškim sodiščem naj bi spet ocenili julija, po mnenju Del Pontejeve pa so za podrobnejšo oceno napredka podali šele v treh do štirih mesecih.

Hrvaška bi morala pogajanja začeti 17. marca letos, vendar Zagreb zaradi nezadostnega sodelovanja s Haagom ni dobil pozitivne ocene, s tem pa so se pogajanja za nedoločen čas prestavila.

Rupel obžaluje zastoj
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU-ja v Luksemburgu izrazil zaskrbljenost zaradi zastoja na poti Hrvaške proti povezavi ter poudaril, da se proces širitve EU-ja mora nadaljevati. Povedal je, da so zunanji ministri sklepe glede Hrvaške sprejeli po zelo burni razpravi, v kateri so bili zelo glasni tako zagovorniki kot nasprotniki začetka pogajanj. Rupla so presenetile besede komisarja za širitev Ollija Rehna, da polno sodelovanje pomeni aretacijo pobeglega hrvaškega generala Anteja Gotovine.