Na pristopni konferenci v Bruslju je Hrvaška zaprla poglavji kmetijstvo in razvoj podeželja ter regionalna politika in usklajevanje strukturnih instrumentov. Začasno zaprtje omenjenih poglavij je zelo pomembno, saj se nanaša na tri četrtine celotnega proračuna EU-ja in bosta Hrvatom prinesla konkretne koristi, sta poudarila madžarski zunanji minister Janos Martonyi in evropski komisar za širitev Štefan Füle.

Zdaj ima Hrvaška zaprtih 30 od skupno 35 poglavij. Tako ji za zaprtje ostajajo še štiri poglavja - pravosodje, konkurenca, ribištvo ter finančne in proračunske določbe. Peto poglavje, poglavje razno, ni predmet pogajanj.

Po mnenju madžarskega ministra je konec pristopnih pogajanj Hrvaške "na dosegu" in dodal, da je konec junija sicer "zelo ambiciozen", a "dosegljiv" cilj. Kot je še dejal, je danes bolj optimističen kot pred nekaj tedni.

Tudi Füle se je strinjal, da je Hrvaška dosegla "izjemen napredek" in da je končanje pogajanj "na dosegu", a je bil zadržan glede cilja, da bi bila končana junija, saj po njegovih besedah Evropska komisija ne želi govoriti o datumih, ki so v rokah Hrvaške.

Posebnega mehanizma ne bo
Za Hrvaško je bila glavna novica današnje novinarske konference, da bo Komisija spremljala izpolnjevanje meril v okviru začasno zaprtih poglavij tudi po koncu pogajanj, se pravi med ratifikacijskim procesom, kar pomeni, da za Hrvaško ne bo treba vzpostaviti posebnega mehanizma za preverjanje na področju pravosodja, ki je bil uveden in še obstaja za Romunijo in Bolgarijo.

Kosorjeva je po konferenci v Bruslju dejala, da so veliko bližje zaključku pogajanj, zato je junij "dosegljiv in mogoč" cilj. Za poglavje o ribištvu so pripravljene vse naloge in sama pričakuje, da bodo to poglavje zaprli maja. Poudarila je, da gre dobro tudi izpolnjevanje meril v najtežjih dveh pogajalskih poglavjih, konkurenca ter pravosodje in temeljne pravice.

Na vprašanje novinarjev o sodelovanju s haaškim sodiščem po razsodbi dvema hrvaškima generaloma, je Kosorjeva odgovorila, da "ni govora o vprašljivosti sodelovanja s haaškim sodiščem".

Ob tem je zatrdila, da bo Hrvaška storila vse, kar je v njeni pristojnosti, za zavrnitev trditve iz haaške obtožnice o "združenem zločinskem dejanju" hrvaškega političnega in vojaškega vrha v operaciji Nevihta.