Hrvaška je s 1. februarjem sprostila svoj nepremičninski trg za članice EU-ja. Iz zakonodaje so izvzeta le naravna zaščitena območja in kmetijska zemljišča, za katera je naša južna soseda zahtevala 12-letno prehodno obdobje.

Sprostitev del stabilizacijskega sporazuma
Sprostitev hrvaškega trga nepremičnin je sicer del sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju povezavi, ki ga je Hrvaška sklenila 2. februarja 2005. Takrat se je zavezala, da bo glede nakupa nepremičnin v štirih letih poenotila pravice državljnov EU-ja s pravicami hrvaških državljanov.

Slovenski državljani so v skladu s pogodbo o vzajemnosti na hrvaškem nepremičninskem trgu lahko sodelovali že od marca 2007, podobne sporazume pa je imela Hrvaška sklenjene tudi z drugimi državami EU-ja. Potem ko je začel veljati zakon o sprostitvi trga, pa so odpadle ovire tudi za druge članice.

Največ pokupili Nemci, Avstrijci in Britanci
Od konca leta 2004 je bilo vloženih 9.500 vlog za nakup nepremičnin, od tega so jih 8.000 rešili pozitivno, poročajo hrvaški mediji, ki menijo, da je promet z nepremičninami v primeru tujih državljanov občutno večji. V 18 letih hrvaške samostojnosti naj bi bilo prodanih okoli 50 tisoč nepremičnin.

Ker je bilo treba na odgovor pristojnega ministrstva čakati tudi več let, so mnogi izkoristili zakonske luknje in nepremičnine kupovali na na podlagi fiktivnih podjetij, ki so jih registrirali na Hrvaškem, s čimer zakon ni bil kršen.

Največ nepremičnin na Hrvaškem so kupili Britanci, Nemci in Avstrijci, sledijo pa jim Madžari in Slovenci. Vse več zanimanja za hrvaške nepremičnine naj bi kazali tudi Rusi. Hrvaški strokovnjaki ne pričakujejo zvišanja cen nepremičnin zaradi sprostitve trga, saj naj bi te že bile na ravni sosednjih držav, ponekod pa celo višje. Svoje bo prispevala tudi svetovna finančna kriza, ki lahko načrte o nakupu nepremičnine prestavi na poznejši čas, še poročajo hrvaški mediji.

A. K. K.