Slovenski premier Miro Cerar sicer razume, da tehnične ovire niso prijetne "ne za nas ne za njih". Ob tem obljublja, da bo ograja odstranjena, "takoj ko bo migracijska problematika umirjena in ne bo več grožnje razpršenega in nenapovedanega prihoda migrantov, ki za zdaj še obstaja".

Slovenski premier je v Bruslju znova poudaril, da Slovenija ne gradi ograje, ampak postavlja začasne tehnične ovire ter da ograja ne bo postavljena vzdolž celotne meje. Tehnične ovire so po njegovih besedah postavljene le na tistih mestih, kjer bi se lahko ob velikem navalu prebežnikov znova zgodilo, "kar se je že dogajalo, ko je hrvaška stran razpršeno, nenapovedano pošiljala begunce oziroma migrante v Slovenijo". Dodal je še, da s postavitvijo ograj na meji "le usmerjamo migracijski tok na točke prehode, kjer [...] Slovenija migrante v celoti registrira, jih ustrezno obravnava in jim omogoči, da si pri nas opomorejo in gredo potem naprej".

Hrvaška zahteva posredovanje Evropske komisije
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je danes poslala pismo podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu, v katerem je opozorila, da žična ograja, ki jo postavlja Slovenija ob meji s Hrvaško, predstavlja neprimeren in neproporcionalen odgovor na begunsko krizo. Opozorila je, da ograja predstavlja nepremostljivo oviro za migracije divjih živali v enem najbolj ohranjenih delov narave v Evropi ter da je Slovenija kršila več smernic EU-ja o varstvu okolja. Podobno je razložil tudi hrvaški minister za zaščito okolja in narave Mihael Zmajlović, ki je danes od evropskega komisarja za okolje, morje in ribištvo Karmena Vellija zahteval ukrepe proti slovenski ograji.

Pusićeva je še poudarila, da bodo slovenske dejavnosti negativno vplivale na gospodarstvo in turizem na obeh straneh meje. Kot je dodala, takšni enostranski ukrepi ustvarjajo nevarnosti in nestabilnost v regiji ter ne prizanašajo skupnemu iskanju evropskega in celovitega odgovora na begunsko krizo. V Bruslju so zvečer pojasnili, da za zdaj še niso prejeli tega pisma. Zatrdili so še, da za zdaj ne načrtujejo nobenih postopkov.

Med ogroženimi živalmi volkovi, risi, medvedi
Hrvaško ministrstvo trdi, da je prejelo več vznemirljivih informacij in fotografij o poginu divjih živali na žici z rezili, večinoma jelenov in srn. Kot so dodali, fotografije pričajo o strašanskem trpljenju, v katerem divjad umira več dni. "Glede na to, da je žica postavljena v nasprotju z določili smernic o habitatih, smernic o ohranitvi divjih ptic ter ohranitvi ekološke mreže Natura 2000, od komisarja Velleja zahtevam, da nemudoma stori vse za odstranitev žice," je dejal Zmajlović.

Med zaradi žice ogroženimi živalmi so volkovi, risi in medvedi, ki so strogo zaščiteni v EU-ju, spominjajo v Zagrebu. Njihovi habitati so na sosednjih območjih v Sloveniji in na Hrvaškem, obe državi pa sta odgovorni za njihove selitve, ki jih zdaj preprečuje žična ograja.

Zmajlović meni, da bi morali pred postavitvijo žice z rezili opraviti postopek ocene njene sprejemljivosti za ekološko mrežo v skladu s smernicami EU-ja. Izrazil je dvom, da je Slovenija to spoštovala, če je, pa meni, da je dobila pozitivno stališče pristojnega slovenskega organa za varstvo okolja. Spomnil je, da je Hrvaška na nevarnost žice za ljudi, predvsem tiste, ki živijo ob meji, večkrat opozorila v diplomatskih notah Sloveniji, kar so še enkrat ponovili z današnjo zahtevo Bruslju.

Ostojić: Diplomatske depeše niso obrodile sadov
Tri mesece po prihodu prvih beguncev na Hrvaško je bil v okviru posebne oddaje na televiziji N1 osrednji gost notranji minister Ranko Ostojić, ki je postavitev ograje komentiral z besedami: "To je zapravljanje denarja in sramota Evropske unije. Hrvaška v tem trenutku ne krši nobenega dogovora, s čimer bi izzivala takšno ravnanje. Nihče ne ostaja v Sloveniji, isti dan, kot vstopijo, tudi odidejo iz države. V tem trenutku na mejah ni beguncev, temveč tam samo umirajo živali, ki niso nič krive, zaradi česar bomo jutri sprožili postopek proti Sloveniji."

Ostojić se je pri tem skliceval na pravice članic Evropske unije, ki v primeru medsebojnih sporov lahko sprožijo spor pred Evropsko komisijo. Po Ostojićevih besedah se je Hrvaška za bruseljsko pot odločila, ker diplomatske depeše, poslane v Ljubljano, niso obrodile sadov, žična ograja pa ločuje že več kot šestino meddržavne meje.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.