Tako je v uglednem ameriškem časopisu Forbes zapisal kolumnist Richard Levick o končanju hrvaških pogajanj za vstop v EU. Levick piše, da se s približevanjem leta 2013 vedno več pozornosti namenja hrvaškim gospodarskim težavam in opozorilom guvernerja hrvaške centralne banke Željka Rohatinskega, da je treba za izognitev sesutju gospodarstva zmanjšati stroške.

"Članstvo katastrofalno tudi za Hrvate"
Kolumna omenja besede predsednice Hrvaške 21. stoletja in "ene izmed vzhajajočih zvezd hrvaške politike" Nataše Srdoč, ki "neposredno naslavlja protikorupcijo". Korupcija na Hrvaškem je "neusmiljena in sistematična" ter spreminja dialog iz, "kako" naj Hrvaška vstopi v EU v "ali naj" Hrvaška vstopi v EU, piše kolumnist. "Kot stvari stojijo zdaj, bi bilo hrvaško članstvo v EU-ju še ena obveza, ki si je ne moremo privoščiti, da bi jo dodali k še vedno trajajoči izpostavljenosti v Grčiji. Članstvo v EU-ju bi se lahko izkazalo kot katastrofalno tudi za prebivalce Hrvaške," dodaja.

Nagrabljeno bogastvo za odplačilo dolga
Srdočeva je dejala, da je hrvaško gospodarstvo otežujoči dejavnik za evropske in ameriške davkoplačevalce zaradi visoke stopnje zadolženosti in nedelujočega pravnega sistema. Srdočeva se zavzema, da bi pred sodišče postavila vse nekdanje in zdajšnje politike, ki so si nerazložljivo nagrabili bogastvo, njihov denar pa naj bi porabili za odplačilo hrvaškega zunanjega dolga. "Ni čudno, da jo je vladajoči HDZ označil za 'sovražnico države' in da so njej in njeni družini grozili," pri tem opomni kolumnist. Dodaja, da grožnje morda niso nedolžne in pri tem opozori na primer novinarja Iva Pukanića, ki je umrl v eksploziji avtomobila leta 2008.

"Treba je podpreti spremembe na Hrvaškem"
Levick piše, da so Evropa in ZDA v zadnjem desetletju vložileskoraj milijardo evrov za reforme, a se ni nič naredilo. Sklene, da bi se Mednarodni denarni sklad (IMF) v primeru hrvaške krize znašel pred odločitvijo, ali dopusti bankrot države ali pa še naprej financira pogoltne politike.

"Vstop Hrvaške v EU je v najboljšem primeru priložnost za pospešitev sprememb. Spremembo celotnega režima, če je ta mogoča, je treba podpreti z vsemi sredstvi. Če ni realistična, potem pomahajte z evropskim 'korenčkom', da bi dobili vsaj nekatere otipljive rezultate," piše.

Avtor sklene, da je Hrvaška "dramatičen dokaz" tega, kar protikorupcijski pionirji govorijo že leta: da gre za več kot le integriteto posamezne države ali družbe. "Veliko več je na kocki. V svetu obstaja krhko svetovno ravnovesje. Če države, kot je Hrvaška, igrajo veliko vlogo na mednarodnem prizorišču brez trdnih protikorupcijskih iniciativ, se bo ravnotežje porušilo," meni.