Hrvaška je tri dni pred vstopom v EU sprejela sporni zakon o pripornem nalogu, ki je omejil uporabo evropskega pripornega naloga. Evropska komisija je v preteklih tednih večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi te enostranske odločitve nove članice EU-ja. Bruselj bo zato pripravil do začetka septembra sankcije, ki jih bo potem uvedel, če Hrvaška ne bo ustrezno ukrepala za ponovno uskladitev svoje zakonodaje z evropskim pravnim redom.

Hrvaška je včeraj evropski komisarki za pravosodje Viviane Reding poslala pismo, v kateri je pravosodni minister Orsat Miljenić izrazil pripravljenost na spremembo sporne hrvaške zakonodaje. Podobno pismo pa je predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu napisal hrvaški premier Zoran Milanović, piše spletni portal vecernji.hr.

Komisija "pozdravlja konstruktiven pristop, ki ga je v torek nakazala Hrvaška, in je zdaj v stiku s hrvaškimi oblastmi, da pojasnijo svoje namere". Zdaj je namreč pomembno, da "se pozitivne politične namere naglo pretvorijo v zahtevano pravno ukrepanje", je poudarila Andreeva.

Med možnimi ukrepi tudi omejitev dostopa do evropskih sredstev
Če komisija v prihodnjih dneh na hrvaški strani ne bo videla jasnih znakov ukrepanja, bodo sledili ukrepi, opozarjajo v Bruslju. Sankcije lahko vključujejo uvedbo nadzornega mehanizma, ki velja za Romunijo in Bolgarijo, in omejitev dostopa do evropskih sredstev na področju pravosodja. Prav tako bi neukrepanje Hrvaške negativno vplivalo na njene priprave na vstop v schengenski prostor. "Ukrepe bo mogoče sprejeti v prvem tednu septembra," je danes povedala tiskovna predstavnica komisarke za pravosodje Viviane Reding, Mina Andreeva.

Na Hrvaškem so sporni zakon poimenovali "lex Perković", ker opozicija in mediji menijo, da naj bi bil njegov namen predvsem preprečiti izročitev enega izmed nekdanjih vodij jugoslovanske obveščevalne službe (Udbe) na Hrvaškem Josipa Perkovića. Nemčija njegovo izročitev zahteva zaradi umora hrvaškega izseljenca na Bavarskem leta 1983.